Kot je na novinarski konferenci pred premiero povedal direktor gledališča Jure Novak, je Boj na požiralniku besedilo, s katerim se je sam ukvarjal že leta. Ko je razmišljal o režiserju, pa je prišel do spoznanja, da ni boljše kombinacije besedila in režiserja, kot z Lorencijem.

Lorenci je povedal, da je ob branju besedila začel na novo odkrivati Vorančev svet, ki je neusmiljen in težak, ter njegovo pisavo. Uvidel je, da obstaja vez med njim in današnjim svetom, saj smo večinoma vsi potomci slovenskih kmetov. "Zakaj imam konstantno slabo vest? Od kod v meni občutek, da se moram nenehno dokazovati, biti aktiven," je razmišljal režiser.

Seveda se je ob tem zastavilo vprašanje: Kako? Na eni strani je grozljiva zgodba Dihurjeve družine, ki je z vseh strani stisnjena v primež, a vztraja, da bi preživela. "Zanimalo me je, kaj je to, kar konstituira človeka in kaj ubija človečnost v njem, kadar je izpostavljen tolikim pritiskom - cerkve, šole, politike, ideologije, kapitala, pa tudi narave. Zanimal me je še vidik dela v smislu delo za še več dela, delo v duhu protestantizma ali celo kalvinizma. Delo, s katerim se lahko odkupujemo za svoj izvorni greh, delo kot edini smisel življenja," je pojasnil.

Iz gibanja med tema dvema poloma je izhajalo konkretno vprašanje, kako to ugledališčiti, kaj je delo na odru, je nadaljeval. "Še bolj kot delo dobesedno me je potem začel zanimati fenomen izčrpavanja. Kakšne posledice na človekovi psihi, duši in srcu pušča to, da je neprestano na preži, to težko garanje, in pa seveda kako to vpliva na njegovo zmožnost čustvovanja in empatije," je povedal režiser.

Direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič aktualnost uprizoritve vidi v spopadu človeka z naravo. Danes to ni več oddaljena tema, a če se je Dihurjeva družina z njo spopadala iz nuje, danes to počnemo iz objestnosti, je povedal.

Dramaturginja uprizoritve Marinka Poštrak je Vorančevo besedilo opisala kot "strašno brezupno". "Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je dobesedno zapisana v naših genih. V današnjem času iz te kultne zgodbe razbiramo tudi tiste 'spregledane', še ne do konca razkrite plasti. Spregovori nam o krutosti, ki je posledica stiske in nemoči in se kot zla usoda prenaša iz roda v rod. Tako ni le zgodba iz neke daljne ruralne preteklosti, ampak zgodba, ki jo še kako živimo tudi danes, ob socialnih stiskah zmeraj in vsak dan bolj in bolj," so v sporočilu za javnost navedli njene besede.

Kot je še povedala dramaturginja, je uprizoritev zelo zahtevna za igralce, opozorila pa je tudi na "neizmerno lepoto Vorančevega jezika".

Igralki Darja Reichman bo, kot je povedala, "najbolj ostalo to delo, delo, delo", saj so morali res veliko delati. Jezik je težak, a ga je "vzljubila v njegovi klenosti". Zgodba je tragična, vendar je v njej neka čvrstost, je še povedala. V predstavi igrajo še Živa Selan, Blaž Setnikar (na premieri Gregor Luštek) in Branko Jordan k. g..

Koreograf in asistent režije je Gregor Luštek, scenograf Branko Hojnik, kostumografka Belinda Radulović, avtor glasbe in zvoka Branko Rožman, lektorica Maja Cerar, oblikovalec svetlobe Nejc Plevnik.