Namen tega osrednjega nacionalnega lutkovnega festivala je po besedah predsednika ULU Matije Solceta izpostavitev presežkov zadnjih dveh let na področju slovenske lutkovne umetnosti ter posledično spodbujanje kakovostne slovenske lutkovne ustvarjalnosti. "Radi bi, da se lutkovna scena v Sloveniji še bolj razvije, še posebej svobodna, ki je trenutno v marginaliziranem položaju. Slednje bo tudi ena od tem, ki jih bomo obravnavali na bienalu," je povedal na današnji novinarski konferenci v LGM.
Selektorica Olga Vujović je po ogledu 53 prijavljenih v tekmovalni program uvrstila devet predstav, "ker so bile dobro animirane in so izhajale iz lutkovne logike, ker so imele razumljivo zgodbo, pomen in sporočilo, ker so bile vizualno atraktivne in estetske, ker so dobro zvenele, ker so igralci igrali s srcem in razumom ... in na koncu zato, ker sem si jih želela znova ogledati".
Kot je pojasnila, je vesela, da so med njimi tako predstave dveh osrednjih lutkovnih gledališč v Sloveniji kot projekti neinstitucionalnih gledališč. "Čeprav so bile te predstave v glavnem namenjene otroškemu občinstvu, imajo dovolj elementov, da nagovorijo gledalce vseh starosti in jih vznemirijo," je prepričana.
V tekmovalnem programu so tri predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana (Bi se gnetli na tej metli?, Medved in mali, Karelčkove zgodbice) in tri predstave Lutkovnega gledališča Maribor (Sanje o zvezdi, O dečku in pingvinu, Kaj pa če ...). Za nagrade, ki jih bodo podelili v soboto zvečer, se bodo prav tako potegovala dela Čuk na palici (Kulturni zavod Kult / Nika Bezeljak / Laura Zafred), Zverinice iz stripa (Pripovedovalski variete / Stripburger / Forum Ljubljana) in Za petimi gorami (Hiša otrok in umetnosti / Lutkovno gledališče FU-FRU). Ocenjevala jih bo mlada mednarodna strokovna žirija v sestavi Morane Dolenc, Tina Grabnarja in Nike Leskovšek.
Ob tekmovalnih je Olga Vujović izbrala še štiri predstave v spremljevalni program. V sklopu festivala bodo med drugim izvedli tudi okroglo mizo o statusu samozaposlenih v kulturi in drugih neinstitucionalnih lutkovnih ustvarjalcih, pripravili pogovore o predstavah, predstavili knjigo Edija Majarona Vera v lutko, prvič predvajali televizijski film o Milanu Klemenčiču in postavili na ogled dve razstavi.
Na festival so ponovno povabili predstavnike lutkovnih festivalov in gledališč iz tujine, ki si bodo ogledali vse predstave in se srečali z domačimi lutkovnimi ustvarjalci. S tem želijo slovenskemu lutkarstvu po besedah direktorice LGM Katarine Klančnik Kocutar še bolj odpirati vrata zunanjemu svetu ter mu omogočiti izmenjavo znanj in izkušenj.
Ob zaključku bienala bodo poleg svojih nagrad podelili še Klemenčičevo nagrado in Pengovove listine, ki jih podeljuje slovenska sekcija mednarodnega združenja lutkarjev (Unima). Nagrado Milana Klemenčiča za življenjsko delo letos prejme lutkovni ustvarjalec, režiser, pedagog in esejist Edi Majaron.