Podrobneje se v to ni želela spuščati. "To dejstvo, da sem prva, že veliko pove," je dejala v izjavi za medije dan pred slovesno podelitvijo nagrad v Mariboru.

Na odrske deske je stopila že kot otrok. Od januarja je v pokoju, kar pa ne pomeni, da po 40 letih na odru zaključuje igralsko pot. "Človek mora biti seveda zdrav, imeti mora še veselje do gledališča in drugi si ga morajo želeti."

Štirih desetletij igralske kariere ne more strniti v nekaj besed. "So vzponi in padci, kot v življenju, a ne bi ničesar spreminjala. Tudi če bi hotela, se ne da," je dejala.

Ponosna je na vse svoje vloge. "Nikoli nisem imela neke posebne želje, da bi igrala določeno vlogo. Mogoče mi zdaj na misel najprej pride Gospođica Ive Andrića, za katero sem zdaj sicer prestara. Moja ljubezen, ki se je le delno izpela, pa so Balade Petrice Kerenpuha. Gojim še naprej tudi mojo ljubezen do Prešerna," je dodala. "Trenutno igram v štirih predstavah in zdaj so mi te vloge najbolj pomembne," je povedala nagrajenka.

Znana je tudi s televizijskih zaslonov, a pravi, da je na prvem mestu gledališče, kateremu je posvetila največ pozornosti.

Kacjanova si bo Borštnikov prstan, največjo nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za življenjsko delo, nadela na nocojšnji zaključni prireditvi festivala v dvorani SNG Maribor.

Kot dobitnico jo je izbrala žirija v sestavi dramska igralka Silva Čušin, gledališka režiserja in pedagoga Jernej Lorenci in Dušan Mlakar, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Ivo Svetina ter umetniška direktorica Festivala Borštnikovo srečanje Alja Predan. V obrazložitvi jo je označila za "igralko, ki je v gledališče in na njegov oder stopila pripravljena na drzne izzive in velika tveganja".