Igrajo Vladimir Vlaškalić, Eva Kraš, Vojko Belšak, Mateja Pucko, Maša Žilavec in Liza Marijina.

Kot izpostavljajo v SNG Maribor, je opus angleškega romanopisca, esejista, kolumnista, misleca, prostovoljnega klateža, španskega borca, glasnika pravic izkoriščenih Georgea Orwella (1903-1950) zelo obsežen, a le dve deli sta mu zares prinesli priznanje, slavo in končno tudi denar. To sta roman Živalska farma, ki ga je podnaslovil "pravljica", in antiutopični roman 1984.

Farma Orwell se naslanja na zgodbo Živalske farme, ideje romana 1984, štiri Orwellove eseje, ki so v slovenskem prevodu izšli pod naslovom Fašizem in demokracija, ter eseje, objavljene pod naslovom Svoboda ali suženjstvo? V kitovem trebuhu in drugi eseji.

Soavtorica besedila in dramaturginja uprizoritve Tatjana Doma v gledališkem listu pravi, da v Farmi Orwell gledamo svet skozi oči prašičje elite. "Prašiči imajo oblast nad vsemi živalmi, jo zlorabljajo, za obstoj na oblasti pa se poslužujejo manipulacij, diskreditiranja, lažnih novic, nadzora in revidiranja zgodovine z jasnim ciljem utrditi oblast do te mere, da je nihče več ne more ogroziti. Enkrat davno v preteklosti so bili tudi oni enaki med enakimi, potem pa sta jih oblast in moč pokvarili," je navedla.

Dogajanje je postavljeno v umetniško galerijo, v Muzej upora, in poteka na dveh ravneh, na banketu ob praznovanju državnega praznika, kjer elita sebi v zabavo in raji v posmeh preigrava različne verzije svoje slavne zgodovine.

Predstavo je na Mali oder postavil režiser mlajše generacije Luka Marcen, ki pravi, "da je uprizoritev žanrsko postavil v formo kabareja, varieteja, cirkusa - je torej serija žanrsko raznolikih prizorov, vinjet, plakatov, spomenikov velike zgodovine Živalske farme". "A ti prizori v neizprosni želji po slikanju veličine bolj slikajo anomalije vzpostavljene družbe, manipulacijo, ki družbo sploh drži pokonci, in izvotljenost prašičje morale," je dodal.

S Tatjano Doma sta se že pri pisanju adaptacije trudila, da se nista ujela na past aktualiziranja, kar po njegovem občutku ni prava pot. "Bolj pomembno mi je zdi, da uprizoritev najde pot Orwellove ironije, satire - torej igranja s fenomeni in operiranja s humorjem. Obračanja na glavo, vzpostavljanja situacij, v katerih se družbeni red sam, ne da bi se zavedal, izgubi. Kot smo se izgubili mi. Že od kar smo začeli delati, se mi namreč plete po glavi, da je Orwellovo pisanje v natančnosti svojih predikcij ob koncu 20. stoletja delovalo kot tragična distopija, danes pa je farsa, groteska in v tem v praksi potrjuje Marxovo teorijo. Zato se mi zdi nujno, da na družbo pogledamo skozi prizmo groteske, farse - s smehom torej, karnevalskim smehom, ki ni pokroviteljski smeh, ampak je konstitutivni smeh. Smeh, zaradi katerega sploh lahko preživimo," je povedal v pogovoru za gledališki list.

Scenografinja je Sara Slivnik, kostumografinja Ana Janc, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar in koreografinja Lara Ekar Grlj.