Kot je uvodoma povedal minister za kulturo Tone Peršak, se je ministrstvo že lotilo priprave posebnega zakona, ki bo urejal področje scenskih umetnosti. Z njim želijo omogočiti, da se uveljavijo specifike tega področja, kot je denimo drugačen režim dela v primerjavi z javnimi zavodi z drugih področij. Poudaril je tudi pomembnost izenačevanja zaposlenih v javnih zavodih z zaposlenimi v nevladnem sektorju. Kot je dejal, bi bila tu potrebna večja solidarnost.
V razpravi je ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Peter Sotošek Štular izpostavil specifiko poklicev opernega solista in baletnega plesalca, ki sta tesno povezana s fizično kondicijo posameznika. Tako operni solist kot baletni plesalec okrog 40. leta starosti ne moreta več opravljati tega poklica na profesionalni ravni, doba, ko se lahko upokojita, pa je kljub beneficiranemu stažu po njegovem prepričanju še vedno za 15 do 20 let predolga.
Poslovna direktorica Cankarjevega doma Jana Kramberger je poudarila, da bi pred pripravo zakona potrebovali temeljito analizo. Kar pa zadeva javne zavode na področju uprizoritvenih umetnosti, se ji zdijo problematični tudi sklepi o njihovi ustanovitvi, ki so presplošni in premalo zavezujoči, kar velja tudi za strateške načrte.
V razpravi, ki jo je povezovala predsednica NSK Uršula Cetinski, je direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan je pojasnil, da je pobudo za pripravo dal prav kolegij direktorjev gledališč. Sam meni, da je na področju uprizoritvenih umetnosti treba ohraniti obstoječo infrastrukturo, javni program in obstoječe standarde. Vse troje mora biti osnovno izhodišče, ki se mu doda še razvojni princip.
Direktorica Slovenskega gledališkega inštituta Mojca Jan Zoran je menila, da bi moral novi zakon vzpostaviti ustrezno okolje za razvoj refleksije, ki ga scenske umetnosti danes več nimajo, direktorica Gledališča Koper Katja Pegan pa je kot ogroženega izpostavila poklic režiserja, saj veliko mladih režiserjev po šolanju na akademiji "izgine". Zato bi bila po njenem prepričanju nujna uvedba pripravništva, da bi mladi režiserji lahko dodobra spoznali produkcijo v gledališču.
Direktorica Španskih borcev Marjeta Lavrič je izpostavila težave na področju sodobnega plesa, ki bi ga bilo potrebno institucionalno urediti, Luka Zagoričnik na področju sodobne glasbe, umetnik Janez Janša pa je opozoril, da bi s sprejetjem zakona nastopile težave. Med drugim tudi zato, ker se številne nevladne organizacije s tega področja ne posvečajo zgolj uprizoritvenim umetnostim.
Članica sveta Jadranka Plut je opozorila na potrebo po iskanju sinergij med javnim sektorjem in nevladnimi organizacijami. Ob tem bi bilo po njenem prepričanju treba natančno določiti pogoje delovanja, da bi se skozi ves produkcijski proces ohranjal enakopraven odnos. Postavila je tudi vprašanje, ali bodo morebitnemu zakonu o scenskih umetnostih sledili tudi zakoni za druga področja.
Član sveta Silvan Omerzu je poudaril, da je gledališče treba posodobiti, se pa sprašuje, koliko smo na to pripravljeni. Član sveta Andrej Gaspari je opozoril na nujnost fleksibilnosti glede uporabne obstoječe infrastrukture, saj bi fiksiranje mreže lahko pripeljalo do še večjega nezadovoljstva in odrivanja nekaterih deležnikov.