Po oceni režiserke Nine Šorak, ki ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) namenilo nagrado Marko Slodnjak za dveletno obdobje, je slovensko gledališče v odlični formi, "če se ozremo na ustvarjalce". "Imamo res genialne igralce, ki so pripravljeni preizkušati različne poetike. Poleg tega so avtorski sodelavci v gledališčih - scenografi, kostumografi, glasbeniki... - eni izmed najbolj vrhunskih umetnikov, prepoznani tudi izven meja Slovenije," je pojasnila.

To dokazujejo tudi gledalci, ki radi hodijo v gledališče, "tu je zgovorno število prodanih kart", je pojasnila. Dobre predstave so vnaprej razprodane in reklama zanje se večinoma širi od ust do ust. Čas epidemije covida-19 je po njenih besedah precej pretresel obstoj živih dogodkov, a so se po nekaj letih letih gledalci vseeno vrnili v dvorane.

"Edino, kar je iz leta v leto bolj problematično, so predvideni stroškovniki za izvedbo predstave. Smo v času inflacije, cene so poletele v nebo, v gledališču pa vse ostaja v enakih okvirih že več kot desetletje. Tu se dela izjemna škoda, saj je ustvarjalni naboj kreativnih ekip precej hitro zatrt," je opozorila režiserka, ki ima rada zlasti dramsko gledališče. "Rada imam zgodbe, relevantne teme in zanimive situacije," je naštela.

"Še vedno verjamem, da je glavna identifikacijska točka gledalca z gledališčem pravzaprav igralec. Torej se v svojih režijah veliko ukvarjam z analizo likov, s psihologijo protagonistov. Raziskujem realizem ali naturalizem, z igralci se vedno poskušamo približati najbolj verjetnemu, prepričljivemu," je opisala svoj način dela. Obenem je opozorila na pomen raznolikosti. Po njenem mnenju je "nujno, da je gledališče raznoliko, da lahko ponudimo gledalcem različne estetike in drugačne gledališke izkušnje".

Jon Fosse v poslanici: Umetnost je mir

Norveški pisatelj in dramatik Jon Fosse, ki je lani prejel Nobelovo nagrado za literaturo, je poslanico ob svetovnem dnevu gledališča naslovil z besedami: Umetnost je mir. Po njegovih besedah zmore dobra umetnost "na svoj čudežni način združiti docela edinstveno z univerzalnim". "Omogoča nam, da lahko drugačno - tuje, bi lahko rekli - razumemo kot univerzalno. S tem umetnost razbija meje med jeziki, zemljepisnimi regijami, državami. Tako zbližuje ne le tisto, kar je značilno za vsakogar od nas, ampak po svoje tudi značilnosti skupin, na primer posameznih narodov," je pojasnil.

Po njegovem mnenju vsaka dobra umetnost vsebuje "nekaj neznanega, nekaj, česar ne moremo v celoti razumeti, pa hkrati vseeno nekako dojamemo. Vsebuje, recimo temu tako, skrivnost. Nekaj, kar nas osupne in potisne preko naših meja in tako ustvarja transcendenco, ki jo mora umetnost vsebovati sama po sebi in nas k njej voditi".

Sam, kot je zapisal, ne pozna boljšega načina za zbliževanje nasprotij. "Ravno obraten je od pristopa z nasilnimi konflikti, ki smo mu v svetu vse prepogosto priča, pristopa, ki se vdaja uničevalni skušnjavi izničiti vse tuje, vse edinstveno in drugačno, pogosto z uporabo najbolj okrutnih iznajdb, ki nam jih je prinesla tehnologija," je pojasnil. Ob tem je spomnil, da je "na svetu terorizem. Je vojna. Kajti ljudje imamo tudi animalično plat, ki jo vodi nagon, da drugo, tuje, doživljamo kot grožnjo lastni eksistenci in ne kot fascinantno skrivnost".

"Vojna je bitka proti temu, kar biva globoko v nas vseh: proti edinstvenemu. In je tudi boj proti umetnosti, proti temu, kar leži globoko v vsaki umetnosti," je prepričan dramatik, ki v poslanici, kot pojasnjuje, govori o umetnosti na splošno, ne posebej o gledališču ali dramatiki, in sicer zato, ker meni, "da se vsa dobra umetnost, globoko v sebi suka okoli istega: okoli tega, da iz nečesa povsem edinstvenega in specifičnega naredi univerzalno".

Žiga Divjak: Rad imam gledališče

Režiser Žiga Divjak je v slovenski poslanici poudaril, da ima rad gledališče: "Gledališče imam rad zaradi tistega čudovitega, nekoliko vzvišenega, nežnega, zamaknjenega občutka po ogledu dobre predstave, ko se ti zdi, da kar malo lebdiš nad tlemi, in je vse lahkotno in nekako pravilno, na mestu, četudi je morda tragično, žalostno in težko. Rad ga imam zaradi evforičnega navdušenja, ko po vaji, najpogosteje ob pivu, po urah in urah razglabljanja, tuhtanja in premlevanja prideš do odlične ideje, rešitve za predstavo," je pojasnil.

"Rad imam gledališče, ker letimo in si razbijamo zobe in spet letimo in si še malo bolj razbijamo zobe in zdaj se morda sliši, kot da to nadzorujemo, kot da smo tega navajeni in se tega zavedamo, ampak se ne; ko boli, res boli in ko je dobro, je res dobro," je poudaril.

Gledališče ima rad, ker je zares, ko je zares, in ga ne mara, ko je nekaj na pol. "Rad imam gledališče, kadar naše šibkosti, naše pomanjkljivosti spreminja v naše adute, v našo moč (...) in rad ga imam, ko brezkompromisno kaznuje tiste, ki leno, samozaverovano računajo na samoumevnost svojih adutov, na svojo moč(...)," je zapisal Divjak. In dodal, da ima gledališče rad tudi "zaradi hecne povezanosti, navezanosti, bližine, ki se razvije med ekipo, kadar se vse zloži", pa tudi "ker se ne zloži vedno in bližine niso samoumevne in smo si včasih daleč in sploh ne govorimo istega jezika".

Po režiserjevih besedah si "v gledališču lahko priznamo, da nam ni vseeno, da čutimo več, kot pokažemo. In čutimo veliko. Sploh v tem negotovem trenutku, ko se o vojni govori s takšno lahkoto, kot da besede nimajo nobene teže, kot da bi se izgubil ves spomin na to, kaj vojna zares pomeni. Čutimo veliko v tem času, ko politiki bolj spominjajo na alegorične dramske like kot pa na voditelje".

"Čutimo veliko, ko leto za letom podiramo vročinske rekorde, in čutimo veliko, ko brezmočni opazujemo genocid v Gazi (...) Čutimo veliko. Rad imam gledališče in umetnost mi daje upanje, a tega upanja ni na pretek. In ko pišem to poslanico, se resno sprašujem, kakšno gledališče bo po tem, kar se dogaja v Gazi, sploh še mogoče," je v sklepnem delu poslanice kritičen Divjak.

Ob svetovnem dnevu gledališča začetek TDS in podelitev nagrad ZDUS

Osrednji dogodek ob svetovnem dnevu gledališča v Sloveniji bo podelitev nagrad ZDUS na otvoritveni slovesnosti 54. tedna slovenske drame (TDS) v Kranju. ZDUS je igralsko nagrado Marija Vera za življenjsko delo namenilo dramskemu igralcu Željku Hrsu, nagrado Polde Bibič za življenjsko pa bo prejela Draga Potočnjak.

Podelili bodo tudi nagrade za dveletno obdobje. Igralsko nagrado Duša Počkaj za dveletno obdobje bosta prejela dramska igralca Jernej Gašperin in Saša Tabaković, nagrado Marko Slodnjak pa, kot omenjeno, gledališka režiserka Nina Šorak.

27. marec se kot svetovni dan gledališča obeležuje od leta 1962. Leto prej je pobudo zanj dal Mednarodni gledališki inštitut (ITI).