Z ustavitvijo javnega življenja zaradi epidemije koronavirusa je pri nas in drugod po Evropi in svetu zamrlo kulturno življenje. Vrata so morala zapreti tudi gledališča. Gledališka sezona 2019/2020 je prekinjena oziroma najverjetneje predčasno zaključena, negotova pa je tudi prihodnost, saj nihče ne ve, kdaj bodo gledališke hiše v svoje dvorane spet lahko povabile gledalce. Ekipa portala SiGledal je preverila, kako se s situacijo spopadajo posamezne države. Kako skrbijo za umetnike in producente, kakšne podporne ukrepe sprejemajo ter kako nameravajo v prihodnosti ravnati Evropska unija in posamezne države.
Na spletnem portalu The Stage so na začetku aprila objavili pregledni članek o zapiranju gledališč v preteklosti, pri čemer je zgodovinarka Claire Cochrane ugotovila, da so z današnjo situacijo pravzaprav primerljivi le izbruhi kuge v 16. in 17. stoletju, ko so gledališke dvorane zaprli zato, da so javnost zaščitili pred okužbo. Tudi tokratna epidemija je dodobra pretresla svet uprizoritvenih umetnosti. V javnosti se že od začetka krize pojavljajo pozivi gledaliških inštitucij in ustvarjalcev, naj države in Evropska unija ob načrtovanju finančne pomoči ne pozabijo nanje.
Osmega aprila je potekala neformalna videokonferenca o vplivu COVIDA 19 na kulturni in kreativni sektor, na kateri so sodelovali evropski ministrice in ministri, pristojni za kulturo in medije. Udeleženci so izmenjali informacije o sprejetih ukrepih v posameznih državah članicah ter izrazili skrb, da bodo posledice za sektor dolgoročne oziroma bodo prišle z zamikom. Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Mariya Gabriel je obljubila, da bo kultura eden izmed petih sektorjev, ki jih bo Evropska unija še posebej podprla.
Na spletni strani culturalpolicies.net so zbrani podatki o tem, kako se v različnih evropskih državah v kulturnem sektorju spopadajo z nastalo situacijo. Doslej so v zbirko vključena poročila triindvajsetih držav (Slovenije za zdaj ni med njimi), podatke pa posodabljajo večkrat na teden. V nekaterih državah so pred sprejetjem ukrepov izvedli ankete oziroma raziskave, s katerimi so želeli ugotoviti, s kakšnimi težavami se soočajo kulturne ustanove in ustvarjalci, in na podlagi rezultatov oblikovali ukrepe (to na primer velja za Avstrijo in Češko). V večini držav so ustanove in posamezniki, ki delujejo na področju kulture, vključeni v t. i. splošne pakete pomoči, s čimer bodo zagotovili ohranitev delovnih mest. Ponekod bo kulturni sektor deležen tudi dodatne finančne podpore in ukrepov, kot so štipendije, odpis ali odlog plačila prispevkov za socialno varnost in davkov ter finančna podpora zaradi odpovedanih aktivnosti. Kulturna ministrstva so se ponekod zavezala, da ne bo prekinila oz. odpovedala financiranja dogodkov, ki so bili odpovedani ali niso bili izvedeni v celoti, nekatere države pa bodo nadomestile tudi izpad dohodka, do katerega je prišlo zaradi odpovedi. Večje države so posamezne ukrepe sprejele tudi na regionalni ravni. Nekatere države bodo finančna sredstva nakazale različnim skladom, ki bodo priskočili na pomoč organizacijam in posameznikom, ki delujejo na kulturnem področju. Poseben sklad, namenjen umetnikom in (samo)zaposlenim na kulturnem področju, so na primer ustanovili v Avstriji in na Hrvaškem. Ponekod se pojavljajo tudi zasebne pobude, ki pozivajo k zbiranju sredstev za pomoč umetnikom. Ministrstva in organizacije bodo ponekod podaljšala razpisne roke, nekatera pa so objavila natečaje za projekte, ki se tematsko navezujejo na krizo. V Italiji so samozaposleni, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti, za marec prejeli pomoč v višini 600 evrov, ustanovljen je bil sklad za pomoč uprizoritvenim umetnostim, filmski industriji in avdiovizualnemu sektorju. Nizozemska vlada je kulturnemu sektorju poleg splošnih ukrepov namenila dodatnih 300 milijonov evrov pomoči, na Norveškem je minister za kulturo podpori kulturnega življenja obljubil pomoč v višini 30 milijonov evrov. V Španiji je kulturni sektor vključen v splošne programe pomoči, pri pripravi katerih sodeluje tudi kulturno ministrstvo, slednje pa pripravlja tudi posebno pobudo, s katero bodo po koncu krize ljudi spodbudili h konzumiranju kulture. V Združenem kraljestvu je kulturni sektor vključen v splošne pakete pomoči, organizacija Arts Council England bo umetnikom in samozaposlenim v kulturi namenila 20 milijonov funtov pomoči, ustanovljeni pa so različni krizni skladi, ki bodo priskočili na pomoč organizacijam in ustvarjalcem na področju kulture.
Kot zanimivost: grška nacionalna opera bo zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju razdelila 20.000 brezplačnih vstopnic za predstave.
Zaradi epidemije so se v posebej težkem položaju znašli kulturni ustvarjalci, ki delujejo kot samozaposleni. Na spletni strani openpetition.eu je objavljena peticija za pomoč kulturnim ustvarjalcem, ki je naslovljena na Evropsko komisijo in vse članice Evropske unije. Doslej jo je podpisalo nekaj več kot 7000 podpornikov in podpornic.
Pregled sprejetih ukrepov in oblike finančne pomoči v posameznih državah je dostopen tudi na portalu The Art Newspaper, kjer so zbrane informacije o možnostih pomoči za manjše organizacije in samozaposlene, ki delajo na področju kulture. Na portalu so dostopni podatki za ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčijo, Avstrijo, Švico, Francijo, Italijo, Belgijo, Irsko, Čile in Združene arabske emirate. Zelo veliko uporabnih informacij je zbranih tudi na portalu On the move. Cultural mobility information network. Na portalu je mogoče dostopati do pobud in peticij, ki opozarjajo na to, kako zelo je epidemija koronavirusa prizadela umetniški in kulturni sektor, preberete lahko, kako so se vlade in različne organizacije že odzvale na krizo in kako nameravajo postopati v prihodnje, objavljene so tudi različne ankete, v katerih lahko sodelujete in tako pomagate pri oblikovanju nadaljnjih rešitev in ukrepov. Na voljo so tudi različni spletni seminarji, namenjeni tako kulturnim organizacijam kot samozaposlenim.
Evropske gledališke inštitucije v skupni izjavi, ki je dostopna na spletni strani www.europeantheatre.eu, prosijo za pomoč EU in države članice, in sicer v imenu vseh inštitucij in ustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti. V njej med drugim pozivajo, naj se javno financiranje med krizo ne ustavi oz. zmanjša, naj se poskrbi za nadomestilo zaradi odpovedanih predstav in prekinitve ustvarjalnega procesa ter za izpad dohodka, do katerega je prišlo zaradi odpovedi dogodkov, prav tako si želijo, da bi bili sprejeti ukrepi, zaradi katerih organizatorjem gledaliških dogodkov ne bi bilo treba vračati denarja za že kupljene vstopnice.
Mednarodna mreža za uprizoritvene umetnosti IETM (International network for contemporary performing arts) je na spletu objavila anketo o sodobnih uprizoritvenih umetnostih v času koronakrize. Rezultati ankete so strnjeni v poročilu Performing arts in times of the pandemic: status quo and the way forward. Ta vsebuje analizo odgovorov, ki so jih prispevali člani mreže (sodelovalo je okoli 80 članov iz 23 držav). Namen ankete je bil ugotoviti, kako je nova resničnost doslej vplivala na ustvarjalce, izpostaviti dobre prakse ter identificirati najbolj pereče težave in slednje preliti v priporočila za oblikovanje politik. Sodelujoči v anketi so poudarili, da bo podpora umetnikom rešila celotni ekosistem gledališča, opozorili, da so uprizoritvene umetnosti še posebej prizadete zaradi svoje vpetosti v mednarodne povezave in procese, predvsem pa so izpostavili, da je prekinjena vez z občinstvom enako pereča kot finančna izguba, saj gledališče temelji na živem stiku med ustvarjalci in publiko.
Sodelujoči so poudarili, da bodo morale biti ustrezne rešitve sprejete na ravni držav, saj so sredstva kulturnih ustanov omejena in lahko slednje delujejo kvečjemu solidarno, na primer s pomočjo in zbiranjem sredstev za pomoč samozaposlenim, tako da sodelujočim plačajo za delo, čeprav so bili dogodki odpovedani, oziroma da sodelovanje nadaljujejo na drugačne načine (ustvarjanje novih vsebin, pisanje blogov, izvedba spletnih tečajev in delavnic …). Nekatera gledališča v tujini tako obiskovalce pozivajo, naj ne zahtevajo vračila kupnine za že prodane vstopnice za odpovedane dogodke, in vabijo k donacijam in nakupu darilnih kartic, ki jih bo mogoče unovčiti, ko bodo kulturne ustanove ponovno odprle vrata.
Anketiranci so razmišljali tudi o prihodnosti, saj se zavedajo, da bo ena od posledic epidemije gotovo tudi strah ljudi pred množičnim zbiranjem in sprememba njihovih navad. Ker se zna zgoditi, da bo virus prihajal v več valovih, bo treba naslednje gledališke sezone temu prilagoditi. Ker bo tudi v prihodnje lahko prihajalo do zakasnitev pri izvedbi projektov, si želijo večje fleksibilnosti pri upoštevanju rokov financiranja. Nekateri pozivajo k dokumentiranju vseh odpovedanih aktivnosti in preračunavanju izgub, ki so nastale zaradi odpovedi dogodkov in prekinitve ustvarjalnega procesa. V 'koronačasu' so se številna gledališča odločila za objavo posnetkov predstav na spletu, pri čemer pa se gotovo izgubi 'bližina' oz. živi stik med igralci oz. performerji in gledalci. Poudariti je treba tudi, da so vsebine na spletu na ogled ponujene brezplačno in gre pri tej obliki ohranjanja stika s publiko za začasen oz. prehoden ukrep. Gledališče bi moralo ohraniti svojo 'živost', zato se že pojavljajo tudi pozivi k prisotnosti v javnem prostoru (na ulicah, v parkih …) in v novih formatih. Poleg tega ne gre spregledati dejstva, da odpovedani dogodki pomenijo tudi manj sredstev.
V poročilu so podane tudi smernice oz. priporočila EU ter nacionalnim in lokalnim oblastem, kako naj ravnajo, da bodo rešile sektor uprizoritvenih umetnosti. Izčrpnejši seznam ukrepov je v nastajanju, doslej so objavljeni naslednji:
Takojšnji ukrepi
- Zagotoviti takojšnjo podporo in ustanovitev kriznih skladov za vse neodvisne ustvarjalce, vključno s samozaposlenimi umetniki in kulturniki; dostop do sredstev mora biti (administrativno) enostaven.
- Spodbuditi vse javne inštitucije, naj poravnajo vse pogodbene obveznosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na odpovedane dogodke.
- Posredovati jasne in natančne informacije o možnostih za pomoč umetnikom na lokalni, nacionalni in evropski ravni.
- Zagotoviti brezplačno pravno svetovanje, vključno s tem, kako uveljaviti klavzulo o višji sili.
- Ohraniti obstoječe sheme financiranja in prilagoditi pravila.
- Vsi instrumenti financiranja naj postanejo prožnejši, zato da lahko upravičenci sami odločijo, ali naj aktivnosti odložijo, prekličejo ali preoblikujejo, skladno z vrsto aktivnosti in okoliščinami.
- Podaljšanje rokov financiranja, kar bi upravičencem omogočilo izvajanje projektov po izteku roka financiranja.
- Neprekinjeno financiranje projektov iz programov Ustvarjalna Evropa (brez zamrznitev s strani lokalnih oblasti).
Srednjeročni ukrepi
- Opraviti obsežen pregled in izračun finančnih izgub zaradi krize in sprejetje ukrepov, s katerimi bi nadomestili izgube in odpravili škodo.
- Sektorju omogočiti rešitev s povišanjem sredstev, namenjenih kulturi in umetnosti v letu 2020 in naslednjih letih.
- Upoštevati vpetost uprizoritvenih umetnosti v mednarodne mreže in poskrbeti, da se sistem mednarodnega financiranja ne bo zrušil zaradi krize in zaradi prerazporeditve sredstev.
Dolgoročni ukrepi
- Vključiti kulturo in umetnost v strategije gospodarske in socialne obnove in prepoznati njuno visoko vrednost za blaginjo ljudi ter njuno moč povezovanja tudi v časih, ko je nujna socialna distanca.
- Sektor uprizoritvenih umetnosti vključiti v dialog o oblikovanju dolgoročne strategije za oživitev in krepitev sektorja.
- Spodbujati in opolnomočiti sektor, da prilagodi svoje poslovne modele, z dostopom do svetovanja in izmenjave dobrih praks.
- Sprejetje mednarodnih smernic za pomoč eksistenčno ogroženim umetnikom.
- Poskrbeti, da prihodnje (podobne) krize ne bodo ponovno spodkopale sektorja.
- Preučiti možnost uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka.
- Sprejeti evropske/globalne smernice za ekonomsko ogrožene umetnike.
Gledališča in druge kulturne ustanove v času krize beležijo porast obiska in gledanosti vsebin, objavljenih na spletnih straneh in družbenih omrežjih, kar je gotovo dokaz za to, da ljudje kulturo in umetnost potrebujejo in gotovo želijo čim prej spet sesti tudi v gledališke dvorane. Kaj se bo z gledališčem zgodilo v prihodnosti, je nejasno, odvisno je od tega, kako se bo odpiralo javno in kulturno življenje nasploh. V zraku pa ni le vprašanje, kdaj se bodo gledališke dvorane odprle, temveč tudi, kaj bo z gledališko produkcijo v prihodnje. Zaradi morebitnega zmanjšanja proračuna, namenjenega za kulturo, ter izpada sredstev zaradi odpadlih dogodkov in posledično neprodanih vstopnic bo v naslednji sezoni oz. sezonah morda primanjkovalo sredstev za nove produkcije in bodo morala gledališča posledično v svoje programe uvrstiti več ponovitev iz prejšnjih sezon.
To pomlad smo poleg vsega drugega zelo pogrešali tudi Teden slovenske drame, zato želimo ta pregled zaključiti z mislimi Diane Koloini, ki je leta 2012, ko je potekal 42. Teden slovenske drame, takole citirala Jana Fabra: "Prepričan sem, da imajo umetniki, ki svoje delo jemljejo resno, izjemno pomembno družbeno vlogo. Družba brez umetnikov bi samo sebe ubila. In države, ki skrbijo za umetnike, skrbijo za človeške vrednote." Predsednica žirije za nagrado Slavka Gruma je svoj razmislek sklenila takole: "A država smo v resnici mi vsi, svoje politike moramo prepričati, da so dolžni skrbeti za človeške vrednote. Ustvarjalnost ne bo zamrla, saj je nujna kot življenje samo, tudi gledališka ustvarjalnost. Prihodnost je odprta."
_________
Viri:
https://www.culturalpolicies.net/covid-19/
https://www.europeantheatre.eu/
http://on-the-move.org/news/article/20675/corona-virus-resources-arts-culture-and-cultural/
https://www.theartnewspaper.com/feature/are-you-a-freelance-worker-or-a-small-company-in-the-arts-here-s-a-global-list-of-financial-aid-available-to-you-during-the-coronavirus-pandemic?utm_source=The+Art+Newspaper+Newsletters&utm_campaign=65388cad14-EMAIL_CAMPAIGN_2020_03_23_02_41&utm_medium=email&utm_term=0_c459f924d0-65388cad14-43515293
https://www.thestage.co.uk/long-reads/from-pandemics-to-puritans-when-theatre-shut-down-through-history-and-how-it-recovered
Performing Arts in Times of the Pandemic: Status quo and the way forward: https://www.ietm.org/en/system/files/publications/performing_arts_in_times_of_the_pandemic_0.pdf
Tobi Müller: Dann muss der alte Hamlet wieder ran (Die Zeit, 8. 4. 2020): https://www.zeit.de/kultur/2020-04/theater-corona-krise-finanzierung-neuproduktionen-schaubuehne-berlin-residenztheater-muenchen