V času poostrene karantene so se igralci pripravljali doma, junija pa nameravajo v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL), SNG Drama Ljubljana in SNG Maribor ponovno začeti s prekinjenimi igralskimi vajami, v Prešernovem gledališču Kranj predvidoma že konec maja, v Gledališču Koper pa vadijo že od 4. maja.
V Gledališču Koper se pripravljajo na predstavo Stoletje mjuzikla. Prvi so na oder stopili plesalci, ki so s koreografinjo iz Brna na Češkem vadili preko Skypa. Po besedah plesalca in koreografa Siniše Bukinca ne gre za nekaj novega, saj tako delajo, ko s koreografom niso v istem kraju, tudi ko ni izrednega stanja. V gledališču sicer želijo sezono nadaljevati in jo končati do septembra. Pri tem bodo obveznosti do abonentov poravnali s predstavami na Primorskem poletnem festivalu.
Po besedah umetniškega vodja Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) Gorana Injaca za njih trenutna sezona ni zaključena: "V nekaterih državah so gledališke sezone končane v smislu, da pred občinstvom ne bo nobenih predstav v skladu z odločitvami njihovih vlad. Pri nas ni tako. Delujemo v obliki, v kateri je to mogoče: od doma, preko interneta in celo v gledališču z upoštevanjem zaščitnih ukrepov." Nova sezona bo, kot načrtujejo, sezona skupnosti.
MGL je, kar zadeva prireditve z občinstvom, s sezono zaključilo. Neodigranih je ostalo okoli 50 predstav, izpad in z njim povezana škoda pa sta zelo velika, je zapisala direktorica in umetniški vodja MGL Barbara Hieng Samobor. Novo sezono bodo jeseni pričeli s premierami uprizoritev, ki se zaradi pandemije niso zgodile v napovedanih pomladanskih terminih. "Glede na to, da nam je večji del občinstva ostal zvest, pripravljamo program, ki bo po vsebinski plati enako ambiciozen, kot so ga naši gledalci vajeni," je še zapisala.
Tudi v SNG Drama Ljubljana večino odpadlih predstav načrtujejo v naslednji sezoni. Številni njihovi igralci že vse od sredine marca dodatno ustvarjajo avtorske vsebine, ki jih predvajajo v okviru platforme Drama od doma, pod okriljem programa Drama bere z domačega kavča umetniško interpretirajo različna besedila, berejo za ranljive skupine in predstavljajo avtorska umetniška besedila ali avtorsko glasbo.
Če bi se sprostil ukrep o prepovedi zadrževanja na javnih prostorih, bi v SNG Nova Gorica nekatere izmed uspešnih predstav odigrali poleti na prostem. To bi bilo lahko zelo dobrodošlo, saj bi, kot je povedala direktorica novogoriškega gledališča Maja Jerman Bratec, "publiki ponudili kakovostne umetniške vsebine, ki bi obogatile utrip mesta in na nek način ljudem vlile optimizem".
V Anton Podbevšek Teater (APT) iz Novega mesta bodo program letošnjih napovedanih premiernih produkcij vsekakor skušali izvesti v okviru možnosti in novega konteksta. "Ljudje, ki živimo gledališče, želimo po najboljših močeh izvajati gledališka dela v obsegih, ki so dostopna vsakomur. Vsekakor pa gre za nov odtenek v strategijah gledaliških praks, ker kontekst to zahteva od nas, in kar je seveda možno vzeti nase tudi kot izziv," je sporočil ravnatelj APT Matjaž Berger.
Izziv kot tak so v SNG Maribor po besedah direktorja Danila Roškerja strategije, kako nadomestiti izpad letošnjih predstav. Za novo sezono je Rošker napovedal skupen projekt Opere in Baleta Carmina Burana Edwarda Cluga, prav tako bo šele prihodnje leto na vrsti evropski projekt Begunci, ki bi moral biti uprizorjen letošnjega julija v Dubrovniku. Priprave tečejo tudi za jesenski Festival Borštnikovo srečanje, čez katerega še niso potegnili črte.
Je pa veliko neznank glede prihodnje sezone Mestnega gledališča Ptuj. Letošnja bo po besedah direktorja Petra Srpčiča v najslabšem primeru izvedena preko spleta. Ob tem je opozoril, da so v njihovem gledališču že sedaj ob tretjino prihodka in obsega prireditev. "Bolj ko se bo to zaprtje podaljševalo v poletje, manj je možnosti, da bi vsaj nekoliko zapolnili to praznino," je dejal.
"V realnem proračunu gledališča so namreč lastni prihodki nekje okoli 40 odstotkov - iz tega naslova se ne pokriva samo program, ampak se od tu črpajo tudi sredstva za splošne materialne stroške, upravljanje in vzdrževanje objekta ter plače stalno zaposlenih in projektnih sodelavcev," je pojasnil. Boji se, kaj bodo prinesli prihodnji meseci. "Prepričan sem, da bo pestro, saj smo gledališča že sedaj bila praktično na kriznem financiranju še iz pretekle krize," je še povedal Srpčič.
Z nejasnostmi glede zaključka letošnje sezone se ubadajo v Prešernovem gledališču Kranj. Če se bodo sprostili ukrepi, bo gledališče takrat ponovno začelo s predstavami, je povedala direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček. Jasno je le, da v tej gledališki sezoni ne bodo mogli izpeljati 50. Tedna slovenske drame, saj tudi če bi se ukrepi sprostili, festivala ne bi bilo mogoče tako na hitro organizirati. Če bo možno, bodo jubilejni festival skušali izpeljati jeseni.
Na ta letni čas računajo tudi na zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, kamor spada Gledališče Park, saj želijo septembra in oktobra izvesti program, ki ga niso mogli spomladi, takoj za tem pa začeti novo sezono. Takoj ko bodo lahko odprli Gledališče Park, bodo začeli filmske projekcije. Junijski festival Soboški dnevi so odpovedali, programa Soboško poletje in Skrito dvorišče za julij in avgust pa imajo pripravljena. Čakajo le na dovoljenje vlade za organizacijo prireditev na prostem in navodila. Po besedah direktorice zavoda Brigite Perhavec pogrešajo predvsem informacije o pogojih za začetek prireditev.
V nekaterih državah EU se gledališča že odpirajo za občinstvo, a večina jih razmišlja o ponovnem odprtju gledališč za predstave po 15. avgustu. Če bo vlada odločila, da lahko v gledališčih pričnejo z igranjem predstav še pred poletjem, bodo v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje skušali odigrati vsaj predstave, ki so že imele premiero za njihove abonente, je zapisala upravnica SLG Celje Tina Kosi.
Naslednja sezona bo verjetno zelo problematična, najverjetneje bodo morali spremeniti letni program dela - zamenjati predstave z večjo igralsko zasedbo za manjše projekte, pri katerih bo možen večji razmik med nastopajočimi na odru tudi znotraj ustreznega režijskega koncepta. "V SLG Celje iz lastnih sredstev financiramo več kot polovico programa, od sredine marca dalje pa nimamo več lastnih prihodkov. Denar, ki smo ga v letu 2020 namenili nakupu osnovnih sredstev, bomo z dovoljenjem sveta in ustanovitelja preusmerili v program," je dodala Tina Kosi.
"V tem trenutku je ključno, da ministrstvo za kulturo skupaj s strokovnjaki iz NIJZ in predstavniki stroke pripravi ustrezne zdravstvene protokole za delo, kot so jih na primer izdelali na šolskem področju, začrta smernice in časovnice za zagon delovanja in nas seznani z okvirno finančno situacijo ter opredeli, kaj naj z rizičnimi skupinami delavcev," je zaključila.