Predstava je nastala iz želje, da bi raziskali nostalgijo in vprašanje, kaj mladi generaciji predstavlja obdobje Jugoslavije, je na novinarski konferenci povedala režiserka. Po njenih besedah slovenski avtorji v primerjavi z drugimi republikami nekdanje skupne države o tem času, ki ga sama ni živela, niso prispevali veliko literarnih ali dramskih besedil, zato se je odločila za zgodbo Palomine tovarne od konca 60. do 90. let prejšnjega stoletja.

Paloma je v 60. letih, ko je pripadla delavcem, čeprav je bilo za njo že skoraj 100 let delovanja, postala prostor upanja, vere v prihodnost za mlado generacijo. Okoli nje je zraslo naselje, izdajala je interni časopis, pripomogla pa je tudi k družabnemu in kulturnemu življenju Sladkega Vrha.

Prelom se je po besedah Brine Klampfer zgodil s prehodom na proizvajanje toaletnih rol, ko se je začela soočati s problemom marketinga in zahodnim trgom. Znotraj tovarne bi bilo tako po njenem mnenju mogoče problematizirati trk dveh ideologij - socializma in kapitalizma.

Kot je povedala Kaja Blazinšek, so poleg obstoječega gradiva pri pripravi besedila za uprizoritev izhajali tudi iz osebnih zgodb oziroma ustnega izročila, da bi predstavili lastno razumevanje ter posledice in simptome tistega časa. Namesto realnih ljudi sta like poimenovali po njihovih funkcijah.

Uprizoritvena različica besedila je nastala v sodelovanju z igralci in lektorico Metko Damjan. Ker igralci - Dario Varga, Romana Šalehar, Stane Tomazin, Draga Potočnjak ter kot gosta Iztok Drabik Jug in Tamara Avguštin - prihajajo iz različnih območij, so za jezik izbrali kombinacijo štajerskih narečij. Kot je povedala lektorica, bi občinstvo sladkogorščino, ki so jo uporabljali v tistem obdobju, zaradi vpliva nemščine težje razumelo.

Dragi Potočnjak se predstava zdi dragocena, ker govori o delavcih, ki redko nastopajo v dramatiki. Obenem govori o Sloveniji in bivši državi, zaradi zgodbe o delavcih pa o večjem delu sveta. "To je zgodba propada nekega sveta. Tak je tudi pogled na to preteklost. Zdi se nam absurdno, kaj vse so ljudje imeli. Šlo je na nek način za trajnostni razvoj, za samooskrbno in samozadostno državo," je povedala igralka.

Predstava je zaključna produkcija magistrskega programa gledališka režija, ki ga je Brina Klampfer opravila na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo kot štipendistka sklada Jerneja Šugmana, ki ga je ustanovilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Koproducenta sta še KUD Krik. Kot je povedal direktor SMG Tibor Mihelič Syed, je uprizarjanje nove slovenske dramatike mladih slovenskih ustvarjalcev ena od strateških smernic SMG.

Premiera in ponovitve predstave bodo v spodnji dvorani SMG, katere kapaciteto so zaradi koronavirusa zmanjšali na 90 gledalcev.