STA, 21. 3. 2012

Na mariborskem lutkovnem odru Rdeča kapica kot jo vsi poznamo

Znana radijska igra Rdeča kapica, ki jo je po motivih bratov Grimm napisala Svetlana Makarovič, bo znova oživela na odru Lutkovnega gledališča Maribor (LGM). V režiji Klemna Markovčiča bo premierno izvedena v četrtek, poleg znane zgodbe pa jo po navedbah ustvarjalcev odlikujeta še zanimiva zvočna slika in "izčiščena" postavitev.
:
:
foto Boštjan Lah
foto Boštjan Lah
foto Boštjan Lah

S četrto premierno uprizoritvijo v sezoni bodo v LGM obeležili svetovni dan lutk ter 200 let od prve izdaje pravljic Jacoba (1785-1863) in Wilhelma (1786-1859) Grimma z naslovom Otroške in hišne pravljice. Ena njunih najbolj znanih pravljic je zagotovo Rdeča kapica, ki je doživela že nešteto upodobitev, predelav in različic.

Režiser Markovčič se je oprl na dramsko verzijo Svetlane Makarovič iz konca 80. let prejšnjega stoletja, ki je bila kot radijska igra zelo priljubljena med tedanjo slovensko mladino. "Zgodba je zelo spretno napisana, z izjemnim spoštovanjem do besede in izvirnika, hkrati pa so dodane izjemne izvirne vsebine, na primer že skoraj ponarodeli songi," je pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci v Mariboru.

Dodal je, da besedila tudi sam ni želel spreminjati, zato je pravljica predstavljena "tako, kot jo vsi poznamo". Kljub razmeroma težki tematiki, ki je obravnavana v pravljici, je prepričan, da jo bodo današnji otroci sposobni razumeti. Hkrati želi s tem spodbuditi dialog o pomembnih vprašanjih, kot sta smrt in staranje, ki so po njegovih besedah v današnji družbi prevečkrat tabuizirana.

"Volk je lahko nevarna pojava, tako kot življenje samo, a obvladovanje in premagovanje nevarnosti nas dela bolj izkušene, modrejše in pogumnejše," se v gledališkem listu strinja tudi dramaturginja Katarina Klančnik Kocutar.

Režiser se je odločil za tehnologijo namiznih lutk, pri čemer je edini živi lik volk, ki ga bo upodobil Miha Bezeljak. Naslovna vloga je pripadla Ani Kobe, ki je z Markovčičem sodelovala že v predstavi Zelišča male čarovnice. Lutke in vsa scenografija so narejeni iz lesa, ki jih je likovno upodobil Peter Škerl. "Poskušali smo narediti izčiščeno predstavo, ki bi delovala predvsem na znakovni oziroma likovni ravni in bo tako otroka spodbujala pri njegovi domišljiji," je postavitev povzel režiser.