Duhovita, grenko-sladka uprizoritev se naslanja na zgodbo o tovarni Paloma - Sladkogorska, ki je proizvajala higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje.
"Mlada ekipa ustvarjalcev se je lotila razmisleka o nostalgičnosti za socialističnim obdobjem, za spominom, vpisanim v generacije, ki so ga okusile, in tiste, ki ga niso - ali predstava o nekdanjih 'boljših' časih temelji na resničnosti ali je vse skupaj le utvara? Intimne zgodbe krajanov, iz katerih izhaja, pa hkrati odpirajo vrsto širših družbenih tem: Kako so politični projekti izgradnje krajev vplivali na življenja ljudi? Kakšna je v takem kontekstu usoda malega človeka? Kako s tem shajati danes," so zapisali v SMG.
Režiserka Brina Klampfer in dramaturginja Kaja Blazinšek sta v besedilu skušali zajeti zlato dobo tovarne, trk dveh ideologij ter vse posledice, ki jih je prinesla družbi in kulturi kraja. Kot je marca na novinarski konferenci povedala Kaja Blazinšek, so poleg obstoječega gradiva pri pripravi besedila za uprizoritev izhajali tudi iz osebnih zgodb oziroma ustnega izročila, da bi predstavili lastno razumevanje ter posledice in simptome tistega časa. Namesto realnih ljudi sta like poimenovali po njihovih funkcijah.
Uprizoritvena različica besedila je nastala v sodelovanju z igralci in lektorico Metko Damjan. Ker igralci - Dario Varga, Romana Šalehar, Stane Tomazin, Draga Potočnjak ter kot gosta Iztok Drabik Jug in Tamara Avguštin - prihajajo iz različnih območij, so za jezik izbrali kombinacijo štajerskih narečij.
Za koreografijo je poskrbel Sebastjan Starič, sceno sta oblikovala Zala Privšek in Aleksander Vujović, kostume Sara Smrajc Žnidarčič, svetlobo pa Liam Hlede. Glasbo je izbrala Brina Klampfer.
Predstava je zaključna produkcija magistrskega programa gledališka režija, ki ga je Brina Klampfer opravila na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo kot štipendistka sklada Jerneja Šugmana, ki ga je ustanovilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Koproducent je še KUD Krik.