Zvezdana Novaković, avtorica glasbe in izvedbe, gledalca v predstavo povabi z nagajivo zarotniškim nasmehom; s svojo celostno podobo primerno izžareva čarobno naravo zgodbe. Gre za finski ep o kalevali, čudežnem glasbilu, ki ga junak zgodbe napravi iz okostja ulovljene ščuke in nanj zmore igrati le on sam. Harfa, sorodnica mistične kalevale, je medij za oblikovanje zgodbe in občutja, kot tudi glavni scenski element – z ostalimi minimalističnimi, a skrbno premišljenimi predmeti tvori atmosfero starodavnosti in mitičnosti. Režiser Tin Grabnar se znova dokazuje s preprostimi, a izjemno inteligentnimi pristopi; igralka zgolj z nekaj drobnimi figurami, ki jih nosi na obleki in s svojimi gestami (dlan prepričljivo spremeni v ribo ali z njo pokaže junakovo čustvovanje) poda zgodbo, pospremljeno z začaranim izvajanjem glasbe. Tudi prostor GT22 sinhrono diha s predstavo in ji nudi posebno intimo, ki dopušča svojevrstno zavezništvo med izvajalko in občinstvom. Kot je zapisani ep Kalevala zbirka poetičnih prikazov življenja v finski preteklosti, je Zgodba o harfi poetična glasba, ki uokviri gledalčev moment sedanjosti.
***
Vsebino Biltenov 52. Festivala Borštnikovo srečanje in [B]bloga ustvarjajo študentke in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter mariborske in ljubljanske Filozofske fakultete.
Povezave: