Anita Volčanjšek, SiGledal, 16. 5. 2010

Prodreti globlje v družbo

FESTIVAL NOVA DRAMA V BRATISLAVI Sam se je - kot soustanovitelj gledališča Krétakör – detajlno poglabljal (in se še vedno, četudi v manjšem številu projektov) v tranzicijsko družbo in vsakdanje življenje njenih tvorcev.

Árpád Schilling

V sredo, 12. maja, se je v okviru spremljevalnega programa festivala Nova drama v majhnem studiu Gledališkega inštituta v Bratislavi predstavil – tudi Slovencem že poznani – madžarski gledališki režiser Árpád Schilling. Pred približno tremi leti je v Cankarjevem domu (festival Ex Ponto) gledalce navdušil s ˝socialno˝ predstavo Črna dežela/Blacland, v kateri beleži čas priključevanja posameznih držav (natančneje Madžarske) Evropski uniji.

Njegovo zdajšnje predavanje je baziralo na predstavitvi posameznih performansov; začenši z letom 2006 pa vse do lanskoletne predstave v Budimpešti. Kratki izseki realizacij idej – prikazani kot dokumentarni filmi – so občinstvu približali Schillingovo umetnost svojevrstnega dojemanja sedanjosti. Kakor je poudaril, je Madžarsko zaznamoval padec komunizma, po katerem se – v dvajsetih letih (v kulturnem smislu) – ni zgodilo nič ˝pretresljivega˝. Sam se je - kot soustanovitelj gledališča Krétakör – detajlno poglabljal (in se še vedno, četudi ne režira več) v tranzicijsko družbo in vsakdanje življenje njenih tvorcev.

Z gledališčem želi namreč prodreti globlje v družbene pojave, vendar na ravni poigravanja z različnimi neznanstvenimi koncepti. Zanimivo je njegovo iskanje primernega prostora uprizoritve in večkrat uporabljenih kombinacij interierja in exterierja. Tako v prvem prikazu adaptacije Büchnerjevega Woyzcka – leta 2006 narejenega na enem izmed nizozemskih otokov – publiko sprehaja po obali, kar spomni na postavitve pasijonov. Na Oreol Festivalu – kamor je bil povabljen – je želel čim bolje izkoristiti dani topos (igralci in gledalci se selijo na izbrane predele), zato je uporabil precejšen del otoka.

Z naslednjim filmov smo prešli na vprašanje madžarske socialne sfere, ki je po umetnikovem mnenju dokaj šibka. S projektom tudi v letu 2006, naslovljenim The Astronomer´s dream, je v Kapolesu v rodni državi k delu skušal privabiti čimveč tamkajšnjih prebivalcev. Igralci so se igrali in poustvarili veselo razpoloženje z različnimi rekviziti, uspeli priklicati vzdušje pričakovanega odhoda v vesolje ter tako ziritirali vaščane k aktivnejšemu sodelovanju. Namen tovrstne ˝predstave˝ je produktivnejša komunikacija pogosto z na rob odrinjenim prebivalstvom, katerega želi mladi režiser vzpodbuditi h kreativnosti. Njihov feed back integrira v svoje nadaljnje raziskovanje družbe.

Leta 2008 je v francoski komuni Bobigny doživel buren odziv publike, ki je po nekaj minutah gledanja ˝v prazno˝ verbalno napadla ekipo. Četudi je Schilling Apology of the Escapologist pripeljal v eksperimentalno gledališče, kjer so igralci prevzeli vlogo opazovalcev (avditorija), so Francozi – menda, kakor je gostujoči povedal, so bili iz boljših četrti in precej izobraženi – divje reagirali na ne-videno. Prostor je bil urejen kot nekakšno skladišče po katerem so se bili obiskovalci primorani sprehajati, izza miz pa so jih nemo opazovali prvotni akterji.

V Budimpešti pa se je (z istim konceptom kot v Bobignu) razvil pravi šov, v katerem so sodelovali običajni ljudje – s petjem, plesom, recitalom -, prostovoljno prijavljeni kot igralci. Tako so nastopili rap pevci, hip hop plesalci, ulični umetniki… Režiserjeva ekipa ne išče oz. ne novači ljudi po cesti; želijo, da bi slednji sami pristopili do njih in se infiltrirali v dogajanje. Pravi igralci so tako pomešani med laike, kar je postala praksa tudi v slovenskem gledališkem prostoru.


Po ogledu kratkih filmov in sprotni umetnikovi razlagi – resda v precej okrnjeni angleščini -, se je razvila debata, ki jo je prekinila – kot je na tovrstnih (pre)napolnjenih kulturnih dogodkov že ustaljena praksa – pozna ura. Schilling je svojevrsten raziskovalec sedanjosti, katero razume kot sumo vseh preteklih ideologij. Teži k večji kritičnosti do aktualne situacije, ki jo upodablja preko svoje gledališke skupine. Kot mednarodno uveljavljenega režiserja ga zagotovo lahko - vsaj izza katedra - kaj kmalu ponovno pričakujemo v Sloveniji.

 

 

Povezave:

Árpád Schilling Na rampi

Nova drama, Bratislava

Anita Volčanjšek, SiGledal, 3. 5. 2010
Prihaja Nova drama
Anita Volčanjšek, SiGledal, 21. 5. 2010
Šepetati...po žensko
Anita Volčanjšek, SiGledal, 25. 11. 2010
Ena sama zavist in sla po kontroli
Anita Volčanjšek, SiGledal, 25. 8. 2010
Ko sije (polna) luna, so levi spuščeni
Anita Volčanjšek, SiGledal, 5. 11. 2010
Vrženi v svet dejanskega gledališča