Gregor Gajič, 15. 11. 2020

Pismo mojemu igralcu Mateju Pucu

To jesen so vrata slovenskih gledališč zaradi obvladovanja epidemije kovida 19 zaprta za občinstvo. Zato v času zaustavitve gledalci v rubriki »Pismo mojemu igralcu« pišejo igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem o tem, kako zelo pogrešajo živo umetnost in kaj vse jim ta pomeni. Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi. Pošljite ga na sigledal@gmail.com. – Gledalec Gregor Gajič piše igralcu Mateju Pucu.

Matej Puc / Foto: Peter Giodani

Petek je. Ljubljana je Ljubljana. Podam se navzdol po Čopovi in si vtiram pot do "Pasaže" kot Mestno gledališče ljubljansko še vedno imenuje moja stara mati.

Vnaprej nalašč ne preberem dosti o predstavi. Morda mi prijatelj o njej reče kakšno dobro ali slabo, kaj se še spomnim iz abonmajske knjižice, toda ob vstopu se skušam približati nepopisanemu listu. V svojem dnevu izberem uro, ko pustim gledališču, da bodisi piše vame bodisi odstranjuje material in razkrije že napisano, kakor pač nanese. In glej, tukaj je Igralec. Spretno vrti dleto, modro vihti pero. Včasih me preceni. Ne v Svetohlincu, tega znam. Včasih pak.

Nato odmor. Piš hladnega zraka z Nazorjeve me kruto izvleče iz fantazije. Mar ni –? Ampak po drugi strani njen solilokvij! Morda pa le …

Dvig zastora. Drugo dejanje da odgovore … včasih. S sosedom kasneje zagotovo pade kakšen komentar na sceno, vsebine si skoraj ne upava načeti.

Padec zastora. Aplavz. Bis.

Impresija ostane, a ima omejen rok trajanja. Individuum ga ima takega skoraj per definitionem, toda petki se ne ozirajo na definicije. Lik je tisti, ki ostane. Oči. Predihavanje lika s strani igralca. In pogled v pravem trenutku, ki se zareže s tisto neusmiljeno ostrino v globino zavesti.

Hvala Ti za Tvoje fantastično delo in še na mnoga leta!

- Gregor Gajič

Matej Puc, Koronavirus

16. oktobra 2020 je morala večina slovenskih gledališč zaradi poslabšanja epidemiološke situacije že drugič v tem letu začasno zapreti svoja vrata.V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, smo gledalce povabili, naj napišejo pismo "svojemu igralcu". S pismi sporočamo gledališkim ustvarjalcem, da mislimo nanje in da pogrešamo njihovo predanost, zavezanost in odrsko žarenje in predvsem, da si želimo, da bi se čim prej znova srečali v živo.

Povezani dogodki

Anja Golob, 13. 11. 2020
Pismo moji igralki Maruši Majer
Simona Špolad, 14. 11. 2020
Pismo mojemu igralcu Žigi Udirju
Lev Avberšek, 14. 11. 2020
Pismo mojemu igralcu Marku Mandiću
Penelopa Slosar, 15. 11. 2020
Pismo mojemu igralcu Jerneju Šugmanu
Zoja Gobec, 16. 11. 2020
Pismo koreografu Edwardu Clugu
Lucija Tavčar, 17. 11. 2020
Pismo Slovenskemu stalnemu gledališču Trst
Klar Opraus, 18. 11. 2020
Pismo gledališkim ustvarjalcem
Neva Lučka Zver, 20. 11. 2020
Pismo Doroteji Nadrah
Flores Oven, 21. 11. 2020
Pismo gledališču