Spoštovani gospod Dušan,
rada bi se vam zahvalila za preštevilne prispevke, ki ste jih v svojem življenju pripravili, od gledaliških iger, režij, filmskih scenarijev do filmskih režij. Z njimi ste nam, mlajšim generacijam, ustvarili oprijemljivo tradicijo gledališča, ki jo lahko nadaljujemo, hkrati pa ste nam pomagali, da nam je pri tem nekoliko lažje, saj ste bremena reformiranja in novosti brez obotavljanja vzeli na svoja ramena.
Hvala, da vam nikoli nič ni bilo preveč – vztrajno ste premikali meje pričakovanega v neznano in novo ter s tem v slovensko gledališče neprestano prinašali svež zrak, ki bi ga brez vas zagotovo primanjkovalo.
Hvala, da ste sledili svoji želji in intuiciji ter vas zunanji odzivi niso pripravili do tega, da bi opustili ali omilili svoje delovanje. Da ste nadaljevali bitko proti nasprotnikom in tako dali možnost drugim, da so v gledališču našli svoje mesto, družbo, družino in da ste jim bili vse to navsezadnje vi.
Hvala, da ste vse počeli s takim zanosom in ljubeznijo, ki sta rezultirali v kakovosti in izjemnosti.
Hvala, da niste bili zadovoljni z vsakdanjim in povprečnim, ampak ste stremeli k popolnosti in nekonvencionalnemu.
Hvala, da ste ljubili in verjeli v slovensko gledališče ter mu posvetili svoje življenje.
Hvala, da ste bili, ste in vedno boste.
Hvala.
Za vedno vas lepo pozdravljam!