Ob veselem dnevu kulture: Kultura brezplačno, a ne na škodo ustvarjalcev in organizacij

Predsednica Skupnosti muzejev Slovenije Aleksandra Berberih Slana je menila, da pomanjkanju zanimanja za obisk kulturnih dogodkov lahko med drugim botrujejo hitri tempo življenja in družinske obveznosti. Mnogi se iz služb vračajo zvečer in se jim nato nikamor več ne ljubi. Tisti, ki bi se morebiti želeli kam odpraviti, pa v svojem mestu ali vasi nimajo ponudbe ali pa je ta nezanimiva in zastarela.

"Dejstvo je tudi, da se v kulturo vlaga vse manj denarja, zato morajo zavodi razmisliti, kam bodo usmerili svoja sredstva. Imeti dobre marketinške pristope in zastarele razstave nima smisla, zato se pogosto zgodi, da imamo odlične projekte, ki jih ne moremo oglaševati, zato ljudje zanje ne vedo. Vedno se ni moč zanašati na Facebook, Twitter in elektronsko pošto," je opozorila.

Akcije, kot sta Poletna muzejska noč in Ta veseli dan kulture, so po njenih besedah povezovalne: "Vanje so vložena tudi sredstva za promocijo, ki si jih skupaj lažje privoščimo. Ta sam dan ljudje nekako posvojijo, v njihovi zavesti postane dan, ko je obvezno potrebno obiskati vsaj eno institucijo in pridejo na obisk."

Publicistka s fokusom na uprizoritvenih umetnostih in kulturni politiki Jedrt Jež Furlan je povedala, da je dogodkov, kot so Ta veseli dan kulture in podobni, vesela. Prav tako pozdravlja, da so se med ljudmi prijeli kot blagovna znamka.

Tipičnega profila gledalca, ki bi ga zanimale uprizoritvene umetnosti, ne prepoznava. V zadnjih letih je opazila, sploh pri projektih nevladnih organizacij, da je nanje najtežje pritegniti tiste, ki se z gledališčem ali plesom ukvarjajo: "To niso več naše dnevne sobe, ko si na predstavo v Plesni teater Ljubljana ali v Cankarjev dom prišel tudi pol ure ali celo uro prej, ker si vse poznal in se družil." Med obiskovalci pogreša tudi mlade, ki se šolajo na teh področjih.

Sicer pa jo veseli, da na gledališke in plesne predstave prihaja vse več novih, generacijsko mešanih obiskovalcev: "V določeni študentski populaciji prepoznavam zanimanje za vsa področja umetnosti. To se mi zdi v redu. Vedno pa se sprašujem, kako na koncu vsi uspemo pridobiti na svoje dogodke toliko ljudi, ker več ali manj nagovarjamo enako množico. Ne vem, do kdaj bomo organizatorji, ustvarjalci in sami obiskovalci to zdržali. Tudi sama, ki me kultura zanima, včasih ne vem, kam bi šla, ker je vsega toliko."

Bi bila čarobna formula za povečanje obiska, da bi bili kulturni dogodki brezplačni? Jež Furlan ne bi imela nič proti, če bi bili kultura in umetnost pretežno dostopni brez vstopnin. Jo pa izredno moti, "kadar to pomeni, da tisti, ki kulturo in umetnost ustvarjajo, za to niso plačani". To je povezano z miselnostjo, da ljudje bolj cenijo stvari, za katere plačajo - naj si bo to vstopnica ali delo. "Vsi bi radi hodili zastonj na prireditve, hkrati pa vanje vloženega dela ne bi plačevali. V tem je problem."

Kaj bi bila rešitev? Jež Furlan meni, da bi to morala urejati kulturna politika na državnih in mestnih ravneh, se pa tiče tudi ostalih virov financiranja. "Dajmo si priznati, da se tudi z gospodarsko rastjo za nekatera področja ne bo nič spremenilo. Trenutno stanje je zatečeno stanje. V to najbrž sodi tudi kultura."

To, da je kultura pri razdeljevanju proračunskih sredstev izgubila manj, kot je bilo načrtovano, po njenih besedah ne gre spreminjati v zgodbo o uspehu. Prav tako ni novost, da se ministrica za kulturo trudi pridobiti sredstva za kulturo z drugih ministrstev, to so počeli že vsi pred njo. Ministrstvo naj odpira vrata kamor jih lahko.

Pot naprej prepoznava v višjih davčnih olajšavah za kulturo, v mreženju ali pa v iskanju novih virov financiranja kulture. Kot zgleden primer je omenila Hrvaško, kjer se kultura po novem napaja iz državne loterije, o razdelitvi tega denarja pa odloča sama kulturna scena.

Mladi levi so primer festivala, ki je uvedel brezplačen vstop, obiskovalcem pa ponudil možnost, da za obisk predstave prispevajo po svojih zmožnostih. Organizatorji pravijo, da prispevki zaenkrat zadostujejo.

Jež Furlan je opozorila, da se taka zgodba lahko dobro izteče pri tistih organizacijah, ki imajo svoje prostore, ki se jih obiskovalci navadijo. Dodala je, da so Mladi levi posebej dobri tudi pri pridobivanju občinstva, tako s programom kot z ustvarjanjem festivalskega vzdušja. Prav na to vzdušje mnogi pozabljajo. Festivali so postali vmesne postaje med enim in drugim. Za tiste nevladne organizacije, ki domujejo enkrat tu, enkrat tam, pa to po njenem mnenju ni opcija.

Kako je z obiskom otrok in mladih v muzejih in galerijah? Berberih Slana je povedala, da je ta številka odvisna od tega, o kakšni obliki obiska je govora. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor, ki ga vodi, predstavljajo otroci in mladi 80-odstotkov obiskovalcev, saj jih s šolami obiščejo v organiziranih skupinah, prav tako zanje pripravljajo dodatne programe.

Poudarila pa je: "Če starš nima časa ali navade obiskovati muzeje, potem tudi otrok skoraj zagotovo ne bo prišel." Zato je po njeni oceni vloga šol zelo pomembna. Prav tako bi se morali ljudje bolj zavzeti za obisk muzejev v domačih krajih, kot da dajejo prednost vsem drugim po svetu.

Ob veselem dnevu kulture je Berberih Slana poudarila, da se muzeji in galerije, podobno kot druge kulturne organizacije, soočajo s pomanjkanjem denarja in razumevanja za kulturo. Muzeji in galerije po njenih besedah denar potrebujejo zato, da bodo lahko izpolnili vsaj osnovne standarde, ki jih predpisujejo zakoni. Razumevanje pa zato, da "se bo tistim, ki odločajo, posvetilo, da ne morejo govoriti o identiteti in nacionalnem ponosu, o Sloveniji in Slovencih, istočasno pa sistematično uničevati vse dosežke slovenske kulture".