Dekleva je nominiran za roman Lističi, Lainšček z romanom Kurja fizika, Korun s pesniško zbirko Vnazaj, Kramberger z delom Po vsej sili živ ter Sinanović z esejem Vse luči. Roman Lističi in pesniško zbirko Vnazaj je izdala založba Pivec, roman Kurja fizika in esej Vse luči založba Beletrina, avtobiografsko in esejistično zasnovano knjigo Po vsej sili živ pa založba Goga.
Kot piše v utemeljitvi, Dekleva v romanu Lističi skozi družinsko biografsko tematiko, protagonist romana je namreč njegov stric, literat in prevajalec Albert Širok, razprostre turbulentna dogajanja minulega stoletja. Sprehodi se od predvojnega Trsta, prve svetovne vojne, fašizma, druge svetovne vojne, komunizma in revolucionarnega leta 1968. "Vsebina je popolnoma koekstenzivna s slogom, oboje spet koekstenzira z jezikom," so zapisali.
Roman Kurja fizika je zadnji del predvidene trilogije, v kateri Lainšček obuja spomine na svoje otroštvo v vasici Dolenci na Goričkem. Po mnenju komisije je tretjeosebna pripoved "pretanjena psihološka slika družinskih odnosov, vpetih v stvarno kmečko vsakdanjost, ki jo zaznamujeta revščina in materialno pomanjkanje".
Korun v pesniški zbirki Vnazaj spregovori o bolečini ob smrti svoje mame, osrednji motiv pa po besedah komisije prepleta s smrtjo vere v človečnost ob genocidu v Gazi in drugih vojnah po svetu. Po njihovih navedbah pesmi "v brezupnem času spomnijo, da noben človek ni otok, temveč smo vsi kos celine".
Kramberger v knjigi Po vsej sili živ, ki je vsebinsko nadaljevanje njenih Primerljivih hektarjev, s poetičnim jezikom pripoveduje svojo živeto izkušnjo z ekološkim kmetovanjem v Jurovskem Dolu v času podnebnih sprememb. "Njeno kmetovalsko načelo je do narave ljubeznivo in nežno, trajnostno in sonaravno", hkrati pa je avtorica odločna v kritiki sodobnih kmetijskih praks z željo po visokih hektarskih donosih in dobičkih.
Sinanović piše zgodbo o pisatelju, pripadniku druge generacije priseljencev, ki pri 30. letih doživi eksistencialno krizo in izgori, se počasi začne sestavljati, a se mu vedno znova prikrade v zavest spraševanje o smislu in nesmislu njegovega pisanja.
Nominirance je izbirala komisija v sestavi Mateja Pezdirc Bartol kot predsednica ter člani Alenka Koron, Simona Semenič, Igor Divjak in Tomaž Toporišič.
Donator nagrade je Cankarjev dom na Vrhniki skupaj z občino. Nagrado okoli rojstnega dneva Ivana Cankarja, 10. maja, od leta 2019 podeljujejo njeni ustanovitelji Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Lani jo je prejel Denis Škofič za pesniško zbirko Tuskulum.