Po besedah ustvarjalcev predstava opazuje Evropo, ki jo je presenetila begunska kriza, Evropo, ki brez pomislekov pozablja na svojo kolonialno preteklost, medtem ko zapira meje tisočim, ki bežijo prav pred posledicami evropske in ameriške politike.

"Kakor da bi 20. stoletje trmasto počelo samo eno - podpihovalo nacionalne narcizme, ki so eno množico učili, da je boljša od drugih, ob tem pa namerno pozabljalo, da je že sama izključenost oblika nasilja. Enaindvajseto stoletje pa nas še naprej uči iste lekcije, samo da ob tem uporablja nepogrešljivo orožje: strah. In strah je vendarle najzanesljivejši predpogoj za sovraštvo," so uprizoritev opisali v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG).

Kot so še zapisali, Naše nasilje in vaše nasilje postavlja nekaj zelo neprijetnih vprašanj: "Ali se zavedamo, da je naše blagostanje odvisno od tisočev mrtvih na Bližnjem vzhodu? Ali žrtve terorističnih napadov v Parizu in Bruslju objokujemo enako kot žrtve tistih v Bagdadu in Kabulu? V katerem trenutku smo začeli verjeti, da smo gospodarji resnice in da je naš Bog mogočnejši od drugih?"

Uprizoritev je navdahnil roman Estetika odpora Petra Weissa. Tako v romanu kot v Frljićevi predstavi sta v središču problema proletariata in kolonializma, ki ju po režiserjevih besedah tako imenovana evropska civilizacija ni sposobna rešiti.

Predstava je nastala po naročilu berlinskega Hebbel am Ufer (HAU) v koprodukciji več gledališč. Premierno so jo uprizorili maja lani na Dunajskih slavnostnih tednih, v vsakem okolju, v katerem je odtlej gostovala, pa je učinkovala drugače. Na Poljskem, denimo, je tamkajšnja desničarska stranka PiS proti njej vložila ovadbo zaradi "žaljenja verskih čustev in poljskih nacionalnih simbolov", na Hrvaškem je bila deležna protestov desnice in Katoliške cerkve.

V Sloveniji pa je bila, kot je v torkovem intervjuju za Dnevnik povedal Frljić, sprejeta povsem mirno. Na vprašanje, kakšen simptom se je torej pokazal, je režiser odgovoril, da morebiti ta, da je Slovenija v primerjavi z družbami, ki so se v zadnjih letih radikalizirale, ne samo na območju nekdanje Jugoslavije, temveč tudi drugod po Evropi, še vedno tolerantna. "Ali je ta tolerantna drža pristna ali zgolj posledica ravnodušnosti, je seveda drugo vprašanje," je dodal Frljić, ki je, kot poudarja, v predstavi podal svoj osebni, intimni pogled na svet in Evropo danes.

Ob gostovanju v Makedoniji izgredov ne pričakujejo. "Na okopih Evrope vse lepo in prav," so pred uprizoritvijo v Skopju še sporočili iz SMG.

V predstavi igrajo Barbara Babačić, Daša Doberšek, Uroš Kaurin, Dean Krivačić, Jerko Marčić, Nika Mišković, Draga Potočnjak, Matej Recer in Blaž Šef. Dramaturgijo podpisuje Marin Blažević, scenografijo Igor Pauška, kostumografijo in oblikovanje maske pa Sandra Dekanić. Glasbo je izbral Frljić.

Predstava je bila uvrščena na letošnje 52. Borštnikovo srečanje in bo festival 20. oktobra tudi odprla.