Trefalt si je ogledal 45 prijavljenih predstav in pri tem ugotovil, da je slovenska lutkovna umetnost v primerjavi z obdobjem pred desetletjem in pol, odkar ne živi več v Sloveniji, "odrasla ter postala integralen in upoštevan del slovenske umetnosti".

Kot je povedal na včerajšnji novinarski konferenci, je med drugim opazil visoko raven animacije in veliko raznolikost slovenskega lutkarstva, ne le žanrsko ampak tudi starostno. Med slabostmi pa je izpostavil lutkovne predstave "videne z očmi dramskega ustvarjalca". "To je problem, ki muči slovensko lutkarstvo od samega začetka," meni.

V tekmovalni program bienala je uvrstil predstave, ki izpolnjujejo celovitost lutkovne predstave v vseh uprizoritvenih segmentih. "Gre za predstave, ki niso zanimive le z določenega pogleda, ampak delujejo homogeno, enotno, v kateri lahko občudujemo vsakega od teh pogledov," je pojasnil.

V izboru je največ predstav Lutkovnega gledališča Maribor (Ko je Šlemil šel v Varšavo, Janček ježek, Proces ali Žalostna zgodba Josefa K., Salto mortale). Sledijo Lutkovno gledališče Ljubljana (Bestiaires, Ti loviš!, Laila in Močeradek gre čez cesto), Lutkovno gledališče Fru Fru (Vidkova srajčica), Gledališče AEIOU (Ti in jaz) in Društvo Moment (Jaz, legenda). Najboljše bo izbrala žirija v sestavi Zlatka Boureka, Barbare Bulatović in Matjaža Pograjca.

Eden od namenov bienala, ki ga organizirajo skupaj z Ustanovo lutkovnih ustvarjalcev (ULU), je po besedah direktorice mariborskega lutkovnega gledališča (LGM) Mojce Redjko predstavitev slovenske lutkovne produkcije svetu, zato se bo festivala udeležilo tudi okoli 20 tujih selektorjev festivalov ali direktorjev gledališč.

Ob zaključku bienala, ki se začne v četrtek in traja do nedelje, bodo podelili tudi Klemenčičevo nagrado kot priznanje za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. Do leta 1998 jo je podeljevalo Društvo Klemenčičevi dnevi, od leta 2009 pa jo podeljuje društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk UNIMA Slovenija.

Programski odbor v sestavi Alenka Vogelnik, Katja Povše in Silvan Omerzu je julija letos soglasno odločil, da se letošnja Klemenčičeva nagrada podeli hrvaškemu režiserju Zlatku Boureku, ki je pomembno vplival na slovensko lutkarstvo.

Povezava: Poročilo selektorja Uroša Trefalta