Bienale, ki ga gosti Lutkovno gledališče Maribor, prireja Ustanova lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Selektor Uroš Trefalt je po ogledu 45 prijavljenih predstav uvrstil v tekmovalni program 11 predstav, ki jih po njegovih besedah odlikuje predvsem celovitost.

V izboru je največ predstav Lutkovnega gledališča Maribor (Ko je Šlemil šel v Varšavo, Janček ježek, Proces ali Žalostna zgodba Josefa K., Salto mortale). Sledijo Lutkovno gledališče Ljubljana (Bestiaires, Ti loviš!, Laila in Močeradek gre čez cesto), Lutkovno gledališče Fru Fru (Vidkova srajčica), Gledališče AEIOU (Ti in jaz) in Društvo Moment (Jaz, legenda). Najboljše bo izbrala žirija v sestavi Zlatka Boureka, Barbare Bulatović in Matjaža Pograjca.

Poleg predstavitve smetane slovenske lutkovne ustvarjalnosti preteklih dveh let je pomemben cilj bienala po besedah direktorice Lutkovnega gledališča Maribor Mojce Redjko tudi druženje in izmenjava izkušenj med lutkovnimi ustvarjalci. Zato so pripravili bogat dodatni program.

Med drugim bodo danes v mariborskih Minoritih odprli razstavo izdelkov treh pionirjev povojnega slovenskega lutkarstva, v KID Kibla pa bo na ogled razstava lutk hrvaškega lutkovnega mojstra Zlatka Boureka, ki mu bodo na zaključni prireditvi v nedeljo tudi podelili Klemenčičevo nagrado kot priznanje za življenjsko delo.

Bourek bo imel v okviru bienala tudi predavanje, prejšnja selektorica Amelia Kraigher pa bo vodila pogovore o predstavah. V nedeljo bo pred slovesnim zaključkom potekal še simpozij na temo lutkovne dramaturgije, na kateri se bodo govorci na čelu s Trefaltom spraševali, ali obstaja lutkovno besedilo. Tema izhaja iz selektorjevega spoznanja, da je v slovenskem lutkarstvu še vedno prevelika prevlada besedila nad specifično ustvarjalnostjo lutkovnega medija, kar se odraža v odrski poplavi besed in posledični izgubi "lutkovnosti".