Za slovensko krstno uprizoritev besedila je poskrbel Zavod Imaginarni, ki ga vodi igralec in režiser Primož Ekart, v koprodukciji s Cankarjevim domom. Predstava je, kot je povedal na včerajšnji novinarski konferenci, del cikla, v katerem se je zavod osredotočil na vojno; naslednja predstava na to tematiko bo sledila spomladi v ljubljanski Drami.

Evropa je po Ekartovem mnenju v stanju latentne vojne tako znotraj meje kot na samih mejah, to pa je posledica doktrine šoka in umetno povzročene krize, v kateri smo se znašli. To vojno generira kapital, vsak posameznik pa čuti impulz, da bi se uprl. Ob raziskovanju, kako se takšen upor izraža, so naleteli na upor ženske, ki ga je že v mitologiji izrazila Medeja, ko je ubila lastne otroke, je povedal Ekart.

V besedilu Evropa gre po njegovih besedah za ljubezensko razmerje oziroma njen konec med Evropo kot celino in polkovnikom, ki pooseblja vojno, a fizično ni prisoten. Produkt njunega razmerja so otroci begunci na mejah Evrope, ki umirajo na morju ali pred samimi mejami. Vprašanji, ki se ob tem postavljata, sta, kakšno bo to razmerje v nadaljevanju in kaj bo z njunimi otroki. Njihov namen po Ekartovih besedah ni bilo politično gledališče, vendar pa se besedilo na neki ravni dotika aktualnopolitičnega dogajanja in življenja Evropejcev.

Kot je povedala dramaturginja Simona Hamer, je Evropa zadnji del trilogije hrvaške avtorice, za katerega je našla navdih pri Bertoldu Brechtu, mitu o Evropi in Zevsu ter v različnih zgodovinskih in medijskih modelih nastanka moderne Evrope oziroma Evropske unije. Ustvarjalce predstave pa je še posebej zanimalo dogajanje okrog priseljencev, pri čemer so se naslonili na novinarja Boštjana Videmška in njegove prispevke o tovrstnih zgodbah.

Ker že sam tekst vsebuje songe, so se, tako Ekart, odločili za neke vrste punk kabaret, torej upor, izražen tudi skozi glasbo, čeprav avtorska glasba Davorja Hercega vsebuje različne zvrsti. Songi na eni strani komentirajo, na drugi izražajo čustva. Kabarejskosti sledi tudi koreografija Sebastjana Stariča. Kostumi so delo Belinde Radulović, sceno, ki je, kot pravi Ekart, v skladu z doktrino varčevanja, je oblikoval Damir Leventić.

Barbara Cerar je v pisavi Sajkove našla natanko to, kar v gledališču pogreša: surov, primaren glas ženske, ki se razgali in zareže v srce. Na odru bodo njen "pogovor" z možem podpirali mladi igralci Sara Gorše, Lena Hribar, Žan Perko, Filip Samobor in Nik Škrlec. Ponovitve predstave bodo 14. in 16. decembra ter 5. in 7. januarja 2015.