Kot je na novinarski konferenci povedal direktor Mini teatra Robert Waltl, želijo s predstavo, ki je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj in Judovskim kulturnim centrom Ljubljana, predvsem mlajše občinstvo - osnovnošolce zadnje triade in srednješolce - seznaniti s problematiko holokavsta.
Prav z osveščanjem o holokavstu in novih vzponih nacističnih idej se v zadnjem obdobju ukvarjajo tudi v kranjskem gledališču, je povedala umetniška vodja gledališča in dramaturginja Marinka Poštrak. Sodelovanje pri projektu je bilo zato po njenih besedah logično. Kot pravi, je Kravitzevo besedilo, ki skozi perspektivo psa na zelo posreden način spregovori o antisemitizmu in holokavstu, izjemno literarno delo, ki je režijsko in igralsko nadvse zahtevno.
Režiser Esterkin, ki je poskrbel tudi za koncept, priredbo ter za sceno, kostume in izbor glasbe, je pojasnil, da je predstava dvoplastna. Poleg osnovne zgodbe predstavi še kontekst najbolj temnega obdobja evropske zgodovine, ko je bilo ubitih šest milijonov Judov. Kot je povedal, v Izraelu o holokavstu do konca 60. let minulega stoletja sploh niso govorili. Preživeli so o svojih izkušnjah molčali. Šele druga generacija preživelih je začela raziskovati osebne zgodbe tistih, ki so preživeli holokavst.
Omenil je še mit, ki se je razvil v Izraelu, da so se Judi v času vojne borili. To je razvidno tudi iz poimenovanja dneva v spomin na žrtve holokavsta, ki so ga poimenovali dan holokavsta in junaštva. Kot je pojasnil Esterkin je bilo t.i. judovskih borcev le nekaj tisoč, medtem ko so bili milijoni ubiti brez boja.
Protagonist predstave je pes Kir, ki ga v slovenski uprizoritvi igra Miha Rodman. Avtor si je psa izbral zato, ker lahko ta z distance in brez obremenjenosti s kontekstom spregovori o odnosu ljudi, ki jim je bil dodeljen.
Judovski pes je avtobiografija psa Kira, ki se rodi nemško-judovski družini Gottlieb sredi tridesetih let 20. stoletja. Kir je poseben pes, izjemno občutljiv za človeška čustva. Zgodba sledi njegovemu življenju in različnim premislekom, medtem ko se prebija skozi čas druge svetovne vojne. Priča je vzponu nacizma in holokavstu, ljubezen izkusi samo pri svoji družini.
Zaradi nacizma so Gottliebovi prisiljeni zapustiti dom, nesrečen splet dogodkov pa jih loči od Kira. Tega pot pelje od ljubeče judovske družine do potepuštva, divjega pasjega krdela in celo do nacističnega psa čuvaja v koncentracijskem taborišču Treblinka. Večkrat mu spremenijo ime, v vedno bolj nevarnih situacijah se mora znajti kot ve in zna, žene ga le neustavljiv gon po preživetju, ves čas pa hrepeni po ponovni združitvi z družino Gottlieb.
Rodman je dejal, da se je prvič seznanil z zgodovino Judov v Sloveniji. Prvič je v predstavi zaigral sam, zahtevno pa je bilo tudi sprotno ustvarjanje slovenske in angleške različice. Slednja bo premiero doživela 8. februarja.
Dramaturginja Anja Krušnik Cirnski je predstavila gledališki list, ki med drugim ponuja malo enciklopedijo izrazov, ki se pojavljajo v predstavi, kot tudi temeljne pojme judovske kulture v Sloveniji in po svetu.
Predstava bo v kranjskem gledališču premierno uprizorjena februarja, obeta pa se ji že gostovanje v Nemčiji in Izraelu.
Waltl je predstavil še druge dogodke, ki jih v Mini teatru pripravljajo ob svetovnem dnevu spomina na holokavst. V četrtek bo v Mini teatru potekala komemoracija z glasbenim programom in branjem imen slovenskih žrtev holokavsta, zvečer pa bodo tam odprli fotografsko razstavo Joška Prinčiča Kamni spomina - Judovsko pokopališče Rožna dolina.
V petek bodo na Židovski stezi 4, kjer je nekoč stala sinagoga, odkrili spominsko ploščo v spomin na nekdanjo judovsko skupnost v Sloveniji. V torek, 31. januarja, pa bodo predstavili prenovljeno knjigo Dežela senc - spomin na izgon in izginotje judovske skupnosti v Prekmurju Ota Lutharja in Martina Pogačarja.