Jernej Lorenci, ki tudi režira, ter Matic Starina in Eva Mahkovic so k dramatizaciji obsežnega besedila, napisanega v heksametrih, v prevodu Antona Sovreta pristopili tavajoče, iščoče, predvsem pa z zavedanjem, da bodo končne odgovore dobili šele ob neposrednem delu z igralci v odrskem prostoru. Predstava tako še nastaja, je povedal Lorenci na včerajšnji novinarski konferenci in dodal, da "iz glave leze nekam drugam: v telo, meso, srce".

Izrazil je upanje, da "to ne bo neko pametno gledališče", temveč intenzivno. Pomembna se mu zdi tudi gesta, da sta v časih radikalnega individualizma stopili skupaj dve osrednji gledališči - SNG Drama Ljubljana in Mestno gledališče ljubljansko - s svojimi igralci, ki se ne srečajo pogosto skupaj na odru, ter se povezali s Cankarjevim domom.

V šoli so nas o Iliadi učili, da je nekaj velikega, čudovitega, niso pa povedali, da je "ena sama klavnica, ki je napovedala vse klavnice, ki so se zgodile in se dogajajo in se bodo dogajale kasneje", je poudaril režiser. Pri uprizoritvi je, kot je dodal, izhajal iz prapevca in heksametra ter iz govora in petja, ki v antiki nista bila ločena. Da je bil zven posamične besede enak pomenu, mu je bilo po lastnih besedah važno vodilo za vse, kar so počeli, obenem pa so si želeli intimizacije.

Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je vtise z vaj strnila v misel, da gre za uprizoritev, ki je ni mogoče opisovati, ampak jo je treba doživeti. Po njenih besedah opisuje na tisoče ljudi, ki so in še bodo obstajali ter ne sili v določen čas, ampak priklicuje podobe, ki burijo domišljijo in posamičnemu gledalcu omogočajo lastne asociacije.

Čeprav delo govori o velikih množicah, se je Lorenci tudi tokrat vrnil k posamezniku, Hieng Samoborova pa temu pripisuje tudi njegovo odločitev za manjšo igralsko zasedbo, kot bi jo sicer lahko imel. Po njenem mnenju gre tudi za uprizoritev, ki poezijo in glasbo postavlja nad ostale umetnosti ter izkoristi njuno moč.

Igralska zasedba je v zadnjih dneh doživela nekaj sprememb, med drugim pri vlogi Ahila, v katero je namesto poškodovanega Sebastiana Cavazze vskočil Jure Henigman. V ostalih vlogah bodo Nina Ivanišin, Aljaž Jovanović, Gregor Luštek, Marko Mandić, Zvezdana Novaković, Jette Ostan Vejrup, Tina Potočnik, Matej Puc, Blaž Setnikar, Janez Škof in Jernej Šugman.

Drugi soustvarjalci predstave so bili Lorencijevi stalni sodelavci: scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, koreograf Gregor Luštek, oblikovalec luči Pascal Merat ter skladatelj Branko Rožman. Dramaturga sta bila Mahkovičeva in Starina, lektorica Tatjana Stanič.

Kot je povedal ravnatelj Drame Igor Samobor, je ideja za ta gledališki projekt zorela celo desetletje, sovpadla pa je z njihovo letošnjo sezono, ubrano na temo identitete. Po njegovi oceni je čas, da si zastavljamo vprašanja o stanju v družbi, začeti pa je treba v temelju, kot je Iliada. Po besedah direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski so se pri tej predstavi med seboj veliko naučili tako na področju finančnega menedžmenta kot na področju skupne promocije in marketinga.

Ponovitve predstave - teh bo 14 - se bodo v Cankarjevem domu zvrstile do konca februarja.