Neformalna videokonferenca je bila izvedena namesto rednega formalnega srečanja Sveta EU za izobraževanje, kulturo in mladino, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Za tokratno razpravo je hrvaško predsedstvo pripravilo vprašanji, ki se nanašata na prve ukrepe za ustavitev propadanja kulturnih in kreativnih sektorjev, še posebej v povezavi s postopnim umikanjem omejitev ter na glavna spoznanja glede kulturnih in kreativnih sektorjev, "ki smo se jih naučili iz krize", so zapisali na ministrstvu. Ob tem so poudarili, da sodi kulturni in kreativni sektor, vključno z mediji, po ugotovitvah Evropske komisije in ocenah ministrov med sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela. V razpravi se je oblikovala zamisel po posebnih, kulturnim potrebam prilagojenih vrstah pomoči, ter po finančni okrepitvi in prilagoditvi programa Ustvarjalna Evropa.
Simoniti je v razpravi pozdravil deklaracijo ministrov za kulturo EU, ki jo je pripravilo hrvaško predsedstvo. Povedal je, da se "Slovenija uspešno bori proti koronavirusni pandemiji zaradi zgodnjih učinkovitih vladnih ukrepov za lajšanje hudih gospodarskih in socialnih posledic krize na kulturni in kreativni sektor".
Po njegovih besedah zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo že kaže pozitivne učinke. Obenem si, kot je poudaril, "nenehno prizadevamo, da nobena od kulturnih dejavnosti v času krize ne bi prenehala obstajati in da bi kultura po krizi spet v celoti zaživela".
Povedal je še, da je Slovenija že v začetku maja začela rahljati omejitve javnega in kulturnega življenja. Ministrstvo za kulturo je tako pristopilo k postopnemu odpiranju javnih knjižnic, muzejev in galerij. "Trenutno razmišljamo o nadaljnjem rahljanju ukrepov na področju uprizoritvenih umetnosti, filma, prireditev na prostem in drugih. Tukaj natančno sledimo ukrepom drugih držav, zlasti v naši soseščini," je poudaril Simoniti.
Kot je spomnil, je Slovenija po ugodnih epidemioloških razmerah 15. maja napovedala konec epidemije, ki ji bo najverjetneje sledila razveljavitev omejevalnih ukrepov do konca maja. Vendar bodo, kot je opozoril, posledice epidemije daljnosežne. Po njegovem mnenju bi morali oceniti celotne posledice krize, tako finančno kot strukturno.