V Nemčiji premierno plesni triptih s prispevkom Iztoka Kovača

Trije koreografi različnih narodnosti, iz različnih okolij in z različnim zgodovinskim spominom so se v predstavi spraševali, kaj jim danes pomeni glasba sedemdesetletnikov, kot so Bob Dylan, Neil Diamond, Eric Burdon, Jon Lord in drugi, ki so zaznamovali 60. in 70. leta prejšnjega stoletja. Njihova glasba je vzniknila iz protesta in hrepenenja po svobodi in pravičnosti.

Arco Renz je svojo koreografijo k triptihu naslovil "2069", koreografija Omarja Rajeha nosi naslov "It's may, may-be or may-never", koreografija Iztoka Kovača pa "Child in time".

Arco Renz, rojen v Bremnu, je po zaključenem študiju plesa več let deloval kot asistent uveljavljenega režiserja Roberta Wilsona. Danes je umetniški vodja skupine Kobalt Works v Bruslju, ki od 90. let redno gostuje v Aziji. Študije tradicionalnih plesov in borilnih veščin, ki jih je tam pridobil, so imele močan vpliv na njegovo mednarodno vse bolj uveljavljeno koreografsko ustvarjanje.

Omar Rajeh iz Bejruta je eden najzanimivejših koreografov mlajše generacije v arabskem svetu. V težkih razmerah in pogojih dela je v Libanonu ustanovil ne samo svojo skupino Compagnie Maqamat Theatre Dance, ki jo označuje prodorna umetniška in politična angažiranost, temveč uveljavil tudi Festival BIPOD, ki je bržkone najpomembnejša platforma za sodobni ples na Daljnem in Bližnjem Vzhodu, so sporočili iz Centra kulture Španski borci.

Iztok Kovač je od 90. let eden najvplivnejših in najbolj inovativnih koreografov Vzhodne Evrope. Njegove vsestranske koreografije, ki so vselej v trdni navezi z glasbo, je močno zaznamovalo grobo in neusmiljeno rudarsko mesto Trbovlje, od koder prihaja. Poleg koreografij, ki jih je ustvaril za skupino En-Knap in od leta 2007 za edini stalni ansambel za sodobni ples v Sloveniji - EnKnapGroup, je znan tudi kot gostujoči koreograf in kot avtor plesnih filmov, nastalih predvsem v sodelovanju z režiserjem Sašom Podgorškom.