Avtorja priredbe po romanu Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa sta Lorenci in Matic Starina, ki je tudi dramaturg predstave.

Kot piše na spletni strani Mestnega gledališča Ptuj, Frančiška Asiškega obdaja nepresežen svetniški obstret. Postal je simbol. V stoletjih je prerasel geografsko okolje, šel je celo onkraj krščanstva, osvojil je velik del sveta. Postal je velikan, neštetokrat upodobljeni, literarizirani, mitizirani nadčlovek, tako rekoč angel, skoraj bog.

Pa vendar se za Velikim Frančiškom iz Assisija skriva nekoč zdavnaj živeči zgolj-človek z imenom Frančišek, ki je na svet in samega sebe pogledal na nov način in na nov način začel tudi živeti. Videl je onkraj materialnega, onkraj ambicije, onkraj pohlepa in poželenja. In tako živel. (Bil je, kar je nadvse pomembno, neprestano v praksi: in od sebe je zahteval največ.) In trpel. Ker se je boril. In boril se je s seboj, ne z drugimi.

Prav ta človeški element je, kot so zapisali ustvarjalci, ključen za njihovo uprizoritev. Vsi tisti momenti človeškega, ki so še kako poznani vsem nam - le da je bil Frančišek pripravljen morda iti dlje in globlje. Demitizirani, počlovečeni Frančišek torej.

Frančišek ni hotel moči in oblasti, so pa moč in oblast v njegovem imenu zlorabljali. Ni hotel spremeniti sveta, ponudil pa je način, kako je mogoče spremeniti sebe. In lasten odnos do drugih. Razglašal je novo norost. In njegova nova norost je - ljubezen, na spletni strani ptujskega gledališča še navajajo besede ustvarjalcev.

Kostumografinja predstave je Belinda Radulović, scenograf Branko Hojnik, avtor glasbe Branko Rožman, koreografinja Kaja Lorenci. Predstava je bila na Ptuju premierno izvedena februarja letos.