Kulturni in kreativni sektor je med epidemijo novega koronavirusa utrpel veliko gospodarsko škodo, tudi po omilitvi ukrepov, saj je še naprej treba ohranjati varnostno razdaljo, prav tako je po večini držav določena meja obiskovalcev na prireditvah. Zaradi tega številna prizorišča ostajajo zaprta oziroma so bila primorana skrčiti svoj program in ga izvajati pred napol praznimi dvoranami. Obeti za prihodnost tega sektorja pa še vedno ostajajo nejasni.
Evropska poslanka iz Slovenije Irena Joveva (Renew/LMŠ) je povedala, da so bili v njeni skupini zelo vztrajni, da so točko o okrevanje evropske kulture po pandemiji uvrstili na dnevni red petkovega plenarnega zasedanja. Zdi se jim namreč, da je bila pomoč kulturno-ustvarjalnemu sektorju v Evropskem parlamentu premalo izpostavljena.
Predlogi evropske kulturne obnove po pandemiji
V skupni Renew so pripravili tudi dokument Evropska kulturna obnova, v katerem so predlogi celovitega evropskega načrta za oživitev kulture po covid-19. V njem so med drugim zapisali, da je bilo v letu 2018 v kulturno-umetniški dejavnosti v EU zaposlenih skoraj devet milijonov ljudi, ki so ustvarili 375 milijard evrov prometa. Njihovi kulturni in ekonomski pomembnosti navkljub pa so bili v času krize potisnjeni na rob in zato v skupini Renew menijo, da je še toliko bolj pomembno obravnavati izzive, s katerimi se soočajo.
Irena Joveva je dejala, da so v dokumentu naslovili tri po njihovi presoji ključne točke. Prva se navezuje na omejitev vpliva korona krize na kulturni sektor. Ustvarjalci s področja kulture so po besedah evroposlanke na najslabšem: "So prvi, ki jim je bil prihodek odrezan ob začetku krize in bodo tudi zadnji, ki se bodo lahko spravili na noge."
Zato si želijo, da bo kulturno-ustvarjalni sektor upoštevan tudi v okviru mehanizmov, ki so že bili ali še bodo prilagojeni situaciji ob pandemiji, kot sta denimo mehanizma SURE ali REACT-EU. Ob tem želijo zagotovilo, da bodo sredstva razporejena pravično, po besedah sogovornice pa bo treba posebno pozornost nameniti majhnim strukturam in neodvisnim ustvarjalcem v kulturno-ustvarjalnem sektorju.
Prvi del dokumenta omenja tudi program Ustvarjalna Evropa, za katerega naj bi bilo sicer predvideno zmanjšanje sredstev za 13 odstotkov v primerjavi s predlogom Evropske komisije iz leta 2018. "Glede na to, da ta program predstavlja le 0,14 odstotka zadnjega sedemletnega finančnega evropskega proračuna v obdobju od 2014-2020 se nam zdi preprosto nesprejemljivo, da se že tako nizka številka v prihodnje še dodatno niža," je povedala sogovornica. Med petkovo razpravo je tudi več poslancev pozvalo k dvakratnemu zvišanju sredstev za Ustvarjalno Evropo. To je tudi program, iz katerega evropska sredstva zelo uspešno črpajo mnogi slovenski ustvarjalci.
Drugi del dokumenta se dotika oživitve kulturnega turizma. Turizem predstavlja nekaj več kot deset odstotkov evropskega BDP, kar 40 odstotkov turizma pa velja povezati s kulturo. Ta po izjavah več poslancev na petkovi razpravi sicer sama po sebi predstavlja okoli štiri odstotke evropskega BDP. V skupini bi si tako želeli zagnati ustrezne mehanizme za zaščito in predstavitev evropske kulturne dediščine ter njeno promocijo v svetu, čim prej pa bi radi namenili podporo odrskim umetnostim in festivalom, ki so ob pandemiji utrpeli izjemno škodo. Tretji del dokumenta pa podpira vzpostavitev enotnega digitalnega trga in med drugim predvideva vzpostavitev evropske platforme videa na zahtevo oziroma mrežo več tovrstnih platform.
Dokument Evropska kulturna obnova bo sicer osnova za resolucijo o kulturi v času covid-19, ki bo na dnevnem redu Evropskega parlamenta predvidoma na septembrskem plenarnem zasedanju.
Poziv k dvigu sredstev za kulturo na odstotek večletnega finančnega okvira
Irena Joveva je tudi članica Skupine prijateljev kulturnih ustvarjalcev, v katero je povezanih več evropskih poslancev, ki se borijo za kulturo in ustvarjalnost. Prav v aktualnem pismu v skupini med drugim pozivajo Evropski parlament in Evropsko komisijo ter države članice, naj za kulturo zagotovijo en odstotek sredstev čez celoten večletni finančni okvir, prav tako pozivajo, da bi vsaj sedem odstotni delež sredstev iz načrta okrevanja Evrope po pandemiji namenili kulturi.
Zaradi pandemije je prišlo do velikega zamika pri sprejemanju dogovora o evropskem proračunu za obdobje od leta 2021 do 2027. Po besedah Irene Joveve je možno, da bo o tem dogovoru beseda tekla celo v poletnem času, a odločanja o predlogu v Evropskem parlamentu pred septembrom najverjetneje ne bo.