Kdaj: ponedeljek, 7. februarja, ob 11.00
Zvrst: gledališko-gibalna predstava
Starost gledalcev: za otroke od 5. leta dalje in odrasle
Trajanje predstave: 50 minut
Število sedežev v dvorani: 268
Kekec
Po Josipu Vandotu priredila Draga Potočnjak, Pehtino besedilo pa Olga Grad; režija in koreografija: Branko Potočan; nastopajo: Dušan Teropšič, Olga Grad, Ivan Peternelj, Draga Potočnjak, Matej Recer, Romana Šalehar; produkcija: Slovensko mladinsko gledališče
Zgoščena zgodba o priljubljenem Kekcu v duhoviti in razgibani predstavi, ki cicibanom in osnovnošolcem simpatično predstavi elemente gibalnega gledališča. Kekec ni več pastirček, ampak je nabrit mestni fant, in tudi vsem drugim junakom te igre je lastna polna mera domišljije in humorja. Predstavo z veseljem gledajo obiskovalci vseh starosti, saj v njej lahko občudujejo gibanje in ples, ki se prepleta z duhovitimi dialogi in napetimi, skoraj akcijskimi prizori.
Iz gledališkega lista:
Kekec nadaljuje tradicijo Alice v čudežni deželi, Pike, Petra Pana in Sneguljčice in sedmih palčkov, tokrat s poudarkom na slovenski klasični literaturi za otroke in še z enim pomembnim poudarkom: v predstavi za otroško občinstvo povezati veščino in čar giba ter besede. Zato izbira režiserja in koreografa Branka Potočana, ki je z igralskim ansamblom SMG vstopal v dialog z Vandotom, zato da bi ustvarili predstavo, kakršne v Sloveniji še nismo videli: gibalno-gledališko delo za otroško občinstvo, ki se v vzgojnem procesu nima priložnosti srečevati z elementi sodobnega plesa in fizičnega gledališča.
Foto Barbara Čeferin
Josip Vandot
1884–1944, slovenski mladinski pisatelj. Rojen je bil in otroštvo je preživel v gorenjski alpski vasi Kranjska Gora (včasih Borovska vas), ki je s svojo gorsko okolico tudi dogajališče njegovih mladinskih planinskih pripovedi. Kot železničarski uradnik je živel v različnih krajih na Koroškem, Primorskem, Štajerskem in Hrvaškem, po upokojitvi tudi v Ljubljani. Umrl je kot izgnanec ob nemškem bombardiranju Slavonskega Broda. Pisateljsko pot je začel z otroškimi pesmimi (okrog 200) in črticami (okrog 250), bolj znan pa je po daljši mladinski pripovedi s pravljično tematiko, tematiko divjih lovcev in pastirskega življenja. V knjižni obliki je v samozaložbi izdal le eno mladinsko povest in zgodovinsko povest Prerok Muzelj (1939). Rokopise novih povesti so mu Nemci med vojno požgali, ohranili pa so se rokopisne pesmi in spomini. Med letoma 1929 in 1933 je v revijo Odmevi prispeval vrsto ocen in študij o mladinski literaturi.
Jedro njegovega mladinskega pisanja je med letoma 1918 in 1924 objavljena vrsta planinskih pripovedi o desetletnem fantiču Kekcu (Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi, Kekec nad samotnim breznom – prvo iz trilogije je objavil leta 1936 tudi knjižno pod naslovom Kekec iz naših gora), ki so jih obilno ponatiskovali in prevajali (v srbohrvaščino, slovaščino, albanščino, romunščino), jih dramatizirali in ekranizirali: Kekec (1951) je bil prvi slovenski mladinski celovečerni film, Srečno, Kekec! (1963) pa prvi slovenski barvni film, oba v režiji Jožeta Galeta. Trilogija o Kekcu je bila prirejena za slikanico, ob filmih pa so postale priljubljene tudi otroške popevke.
Delavnica po predstavi (15 minut). Pogovor z ustvarjalci.
Povezave:
Branko Potočan v Repertoarju
Fotogalerija na SiGledal