Med cilji festivala Bobri je najpomembnejši zagotovo umetniška (gledališka) vzgoja otrok in mladine, proces oblikovanja gledališkega gledalca. Na kakšen način oz. s katerimi metodami poskušate doseči ta svetli cilj? Menite, da bodo prihodnje generacije gledališče obiskovale pogosteje ali redkeje kot zdajšnje?
Kar zadeva gledališki vzgojo na festivalu Bobri, poskušamo predstave otrokom in mladim približati bolj podrobno, kot se to dogaja, kadar gredo sicer s starši v gledališče. Vsaka predstava ima uvod, v katerem gledalce pripravimo na to, kaj bodo gledali. Pripravljenost gledalca na odrski dogodek zelo vpliva na njegovo spremljanje predstave in tudi sicer opažamo, da so recimo pri šolskih predstavah ogromne razlike med posameznimi šolami. Nekatere učence res dobro pripravijo na obisk gledališča, nekatere pa jih žal samo pripeljejo in potem moramo to namesto njih opraviti kar mi. Ni pomembno le, da otroci in mladi že vnaprej izvejo nekaj o kontekstu predstave, recimo o tem, kdo je bil Charles Dickens, za kakšen roman gre, kaj so značilnosti viktorijanske dobe, kakšen je bil položaj otrok v viktorijanski Angliji itn., če gredo recimo na Oliverja Twista, ampak je pomembno, da jim povemo tudi to, da gledališče ni film. Da je gledališče dialog med igralcem in gledalcem, da so kot gledalci tudi sami del gledališkega dogodka, ki lahko uspe samo, če ima poleg igralcev tudi dobre gledalce. Po predstavah se otroci lahko pogovorijo z umetniki, izdelujejo lutke, gradijo miniaturne odre itn. Za filmsko vzgojo na Bobrih lepo skrbi Kinodvor, ki je mednarodno uveljavljen kot uspešna filmska in obenem kulturno-vzgojna institucija.
Kljub temu, da imajo otroci in mladi okoli sebe ogromno tehnoloških izzivov v virtualni resničnosti, ki jih mi nismo imeli, sem prepričana, da bodo tudi prihodnje generacije gledališče obiskovale z enako naklonjenostjo kot zdajšnje, kajti pristen stik dveh živih ljudi, igralca in gledalca, je nezamenljiv in ga tehnologija, ki je sicer izjemno zanimiva, ne bo pokopala.
Novost letošnjega festivala bo predstava za dojenčke in malčke. Zakaj je z gledališko vzgojo smiselno začeti zgodaj?
Predstava Glava gor-noge dol!, ki jo v Hiši otrok in umetnosti pripravlja Gledališče AEIOU, je namenjena dojenčkom in malčkom od 3. do 36. meseca starosti in je kot taka dobrodošla posebnost, ki bo razveselila tako otročičke kot njihove skrbnike. Sicer pa z umetnostjo in otroki ni pametno pretiravati. Mislim, da je gledališče zanje primerno šele po 3. letu starosti. Pomembno je tudi, da starši natančno upoštevajo starostna navodila, ki so v katalogu našega festivala, kajti pogosto premajhne otroke vodijo na predstave, ki niso zanje. Gledališče ni vrtec, kamor pripelješ otroka zato, ker ti je dolgčas doma z njim. Treba ga je pripeljati na dogodek, ki je ustrezen njegovi starosti in značaju. Treba je poskrbeti za to, da v gledališču uživa. Kajti če trpi, bo dobil odpor do vsega skupaj.
Si festival prizadeva doseči še katere druge pomembne cilje?
Festival promovira moč Ljubljane na področju kulturno-umetnostne vzgoje, vsako leto med gledalci uveljavlja nova prizorišča, letos je to Trubarjeva hiša literature, Studio tipoRenesansa na Križevniški ulici, mestne knjižnice. Bobri »glodajo« kar na dvaintridesetih različnih prizoriščih v Ljubljani. Obenem Bobri združujejo kar sedemintrideset producentov kulture in umetnosti, tako javne kot zasebne zavode, nevladne organizacije in društva, in si prizadevajo za kolegialen medsebojni odnos, ki presega nezdravo tekmovalnost. Pomembno je tudi, da so Bobri darilo Mestne občine Ljubljana otrokom in njihovim spremljevalcem, ki dogodke lahko obiskujejo brez zaskrbljenosti zaradi finančnih bremen obiska.
Pobudo za organizacijo festivala je dala MOL. Letos pa pri organizaciji SMG sodeluje tudi s Kinodvorom in Mestno knjižnico Ljubljana. Kdo je dal pobudo za omenjena sodelovanja in mar to pomeni, da festival Bobri ne bo več izključno gledališki festival, ampak že pravi hibrid različnih umetnosti?
Bobri nikoli niso bili zasnovani kot gledališki festival, temveč kot festival kulturno-umetnostne vzgoje, čeprav gledališke predstave številčno prevladujejo. Jedro festivala je bilo na začetku res gledališče, vendar s ciljem, da se festival vsebinsko širi s posameznimi zvrstmi umetnosti. Lani je Kinodvor prvič poskrbel za film, letos pa Mestna knjižnica Ljubljana za literarno obarvane delavnice. Zasnovo za festival pripravljamo v Slovenskem mladinskem gledališču skupaj z Oddelkom za kulturo Mestne občine Ljubljana, kjer je zelo angažiran načelnik dr. Uroš Grilc, prav za Bobre pa skrbi tudi njegova sodelavka Saša Ogrizek. Skupaj se potem odločamo, kakšen bo festival in kako se bo širil oziroma dopolnjeval. Pokrovitelj dogodka je župan Zoran Janković.
So že predvidena kakšna nova sodelovanja za prihodnje leto?
Najprej bomo po 3. festivalu z vsemi našimi sodelavci opravili temeljito razčlembo letošnjega festivala, potem pa bomo verjetno razmislili, kako prihodnje leto vanj vključiti še likovno vzgojo.
Če se osredotočiva na gledališki del festivala, ki letos prinaša rekordnih 65 predstav. V repertoar je vključenih veliko znanih imen, še posebej izstopa Svetlana Makarovič. Kdo je zadolžen za izbiro predstav in na kakšni podlagi so izbrane?
Festival nima formalnega gledališkega selektorja, ker želimo, da so vanj vključene vse profesionalne ljubljanske gledališke institucije in organizacije; tu sta izjemi Pionirski dom in Šentjakobsko gledališče, ki pa sta ravno tako pomembni instituciji; prva zaradi gledališke vzgoje, druga zaradi dolgoletne tradicije ljubiteljskega gledališča. Iz Bobrov ne bi radi ustvarili Borštnikovega srečanja za otroke, kajti obstajajo drugi tekmovalni festivali, ki skrbijo za vrednotenje gledališke umetnosti za otroke in mlade. Selekcija poteka tako, da se pogovorim z vsakim umetniškim vodjem posebej, kaj predlaga za program. Instituciji umetniškega vodje zaupam in mislim, da vsak zase prav dobro ve, kateri so njegovi največji dosežki, s katerimi bi se rad predstavil in postavil. Radi bi, da bi Bobre vsi, ki v Ljubljani ustvarjamo gledališče za otroke in mlade, imeli za svoj skupen projekt, ki povezuje, ne pa ločuje.
Katere manj znane avtorje predstav bi izpostavili?
Težko bi bilo kogarkoli posebej izpostavljati. Večina avtorjev letošnjih predstav so že uveljavljeni gledališki umetniki oziroma umetnice. Občutek imam, da raznovrstnost in kakovost njihovih predstav iz leta v leto narašča.
Festival se bo odvijal na veliko različnih prizoriščih po Ljubljani. So med obiskovalci večinoma Ljubljančani ali predstave obiskujejo tudi prebivalcih drugih slovenskih mest in vasi?
Dopoldanske predstave so namenjene predvsem ljubljanskim vrtcem in šolam, popoldanske pa so za izven. Na popoldanske se pripeljejo gledalci iz vse Slovenije, tudi skupine šolarjev.
Vsak obiskovalec festivala naj bi prejel Bobrov dnevnik. Lahko poveste kaj več o tej novi ideji.
Bobrov dnevnik je letošnja novost. Dobil ga bo vsak otrok, ki bo obiskal letošnje Bobre. Po zgledu didaktičnih gradiv, ki nastajajo v okviru programa Kinobalon, so Bobrov dnevnik pripravili v Kinodvoru. Je zabaven, poučen, optimističen delovni zvezek, ki sta ga pripravili Barbara Kelbl in Irena Matko Lukan. Bobrov dnevnik otrokom pomaga spremljati festival in njihovo domišljijo in znanje aktivno vključevati v spremljanje festivalskih dogodkov.
Vstopnice financira MOL. Kako do brezplačnih vstopnic in komu so namenjene?
Mestna občina Ljubljana financira izvedbo vseh dogodkov na festivalu. Kar pomeni, da skupine, ki na Bobrih nastopajo, prejmejo sredstva za odkup predstav. To pomeni, da zavodi in organizacije nimajo izgube, če igrajo brez prihodka od vstopnine. Letos je za festivalski program na voljo malo manj kot 12.800 brezplačnih vstopnic. Približno polovico vstopnic za dopoldanske dogodke so že pobrali vrtci in šole, ostale so od srede, 26. februarja, na voljo v Prodajni galeriji Slovenskega mladinskega gledališča na Trgu francoske revolucije 5 v Ljubljani. Dobi jih lahko vsak, ki pride ponje, blagajna pa bo izjemoma odprta tudi v nedeljo, 31. januarja. (Vse vstopnice so trenutno pošle. Morebitne preostale bodo na voljo na prizoriščih predstav, 30 minut pred začetkom predstave, op. a.)
Glede na "razgrabitev" zastonjskih vstopnic prejšnja leta se mi poraja vprašanje, ali je razmeroma nizek obisk plačljivih predstav, o katerem stalno tarnajo kulturniki, posledica dragih vstopnic. V Sloveniji ima obiskovanje gledališča še vedno nekakšno oznako prestiža ...
V Sloveniji je gledališče, razen izjemoma, v primerjavi s tujino, pa tudi z domačimi glasbenimi prireditvami, zelo poceni. To je mogoče zato, ker večino prireditev sofinancira država oziroma lokalna skupnost. Zato v Sloveniji gledališče nikakor ni elitna stvar in prav je, da gre za obliko umetnosti, ki je relativno dobro dostopna. Čeprav je res, da so recimo odrasli in otroci v prestolnici glede številčnosti in raznovrstnosti ponudbe v prednosti glede na prebivalce drugih slovenskih mest, krajev in vasi, pozna pa se tudi socialni status družine; če je družina socialno ogrožena, ji gledališče ni prioriteta. Takšnih družin je očitno v naši državi vsak dan več. Zato je dobro, da imamo Bobre, ki se jih lahko udeleži vsak. Sicer pa se je v te družbi potrebno učinkovitejše ukvarjati s socialno ogroženimi, in sicer v vseh ozirih, tudi kulturnem. Slovenija je močna gledališka država; tako glede raznovrstnosti, številčnosti in kakovosti ponudbe kot tudi glede gledalcev, tako njihovega števila kot »kakovosti«, predvsem pa njihove zvestobe.
SMG-ju je evropska komisija podelila častni naziv Evropski ambasador kulture. Z organizacijo množično obiskanega festivala, kot so Bobri, to več kot opravičujete. Bi izpostavili še katere druge festivale, dogodke, ki jih SMG organizira bodisi na nacionalni ali internacionalni ravni?
Naziv Evropski ambasador kulture smo dobili zaradi zelo dobre povezave Slovenskega mladinskega gledališča z mednarodnim prostorom. V različnih državah tega sveta odigramo na leto okoli petindvajset do trideset predstav, kar za naš tip gledališča ni veliko. Mednarodni odzivi so res zelo dobri, velika spodbuda za naše delo in pomemben dejavnik glede referenčnosti umetnosti v našem gledališču. Izvršno producentstvo Bobrov pa je naš prispevek h kakovosti gledališke in druge kulturne ponudbe v Ljubljani, kjer je naš dom. Sicer pa maja pripravljamo še en festival, imenuje se Prelet. Na njem prikažemo lastne predstave in predstave naših gostov. Letos se nam obeta zelo dober program Zagrebškega gledališča mladih, ki bo naš gost, mi pa njihov v Zagrebu. Kar zadeva mednarodne koprodukcije, se nam obeta zelo zanimiva mednarodna gledališka koprodukcija, o kateri bomo več povedali marca, ko bo jasno, ali smo uspeli pridobiti evropska sredstva zanjo.