Novice

Vrata slovenskih gledališč so zaradi obvladovanja epidemije kovida 19 zaprta za občinstvo in odri samevajo. Gledalci pa v času zaustavitve v rubriki »Pismo mojemu igralcu« pišejo igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem o tem, kako zelo pogrešajo živo umetnost in kaj vse jim ta pomeni. Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi. Pošljite ga na sigledal@gmail.com. – Gledalka Mojca Kreft piše slovenskim dramaturginjam in dramaturgom. Več

Na rampi, Pismo mojemu igralcu

Koronavirus

V času popolnega zaprtja gledališč zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa vabimo gledališke ustvarjalce k pisanju o času, v katerem živimo, in o njihovem doživljanju prekinitve stika z gledalci. – Ana Krauthaker: "Jaz pa mirujem. Zame se dogaja nekaj povsem drugega. Gledališče je preplavilo vsakdanjost. Ne vemo, kdo nosi masko, ne vemo, kaj so sence, ki se pojavljajo na sceneriji …" Več

Na rampi, Zapisi iz brloga

Koronavirus, Ana Krauthaker

Vrata slovenskih gledališč so zaradi obvladovanja epidemije kovida 19 zaprta za občinstvo in odri samevajo. Gledalci pa v času zaustavitve v rubriki »Pismo mojemu igralcu« pišejo igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem o tem, kako zelo pogrešajo živo umetnost in kaj vse jim ta pomeni. Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi. Pošljite ga na sigledal@gmail.com. – Gledalec Nik Emili piše gledališki publiki. Več

Na rampi, Pismo mojemu igralcu

Koronavirus

Vrata slovenskih gledališč so zaradi obvladovanja epidemije kovida 19 zaprta za občinstvo in odri samevajo. Gledalci pa v času zaustavitve v rubriki »Pismo mojemu igralcu« pišejo igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem o tem, kako zelo pogrešajo živo umetnost in kaj vse jim ta pomeni. Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi. Pošljite ga na sigledal@gmail.com. – Gledalka Nataša Močnik piše igralcem Slovenskega stalnega gledališča Trst. Več

Na rampi, Pismo mojemu igralcu

Koronavirus, SSG Trst

V času popolnega zaprtja gledališč zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa vabimo gledališke ustvarjalce k pisanju o času, v katerem živimo, in o njihovem doživljanju prekinitve stika z gledalci. – Marinka Poštrak: "Nataknem si masko in stečem iz tišine pisarne v temino brbotajoče dvorane, kjer igralci v zaščitnih čeladah izrekajo Kosovelovo zaklinjanje v vero v Človeka, in se zavem, da je vsak Kosovelov verz kot na kožo napisan vsem nam v tem težkem in brezupnem Času, in sem hvaležna za ta občutek upa in zanosa igralcem in si želim, da bi ta občutek podelili čim prej tudi s publiko." Več

Na rampi, Zapisi iz brloga

Koronavirus, Marinka Poštrak

Prikaži več