Novice
Obljuba dela dolg, in kot sem obljubila v predhodnem prispevku Kaj lahko umetnik naredi za umetnost?, poskušam s pomočjo razbiranja ključnih vprašanj premisliti tudi kontekst. Letošnja edicija festivala Mladi levi, ki se je zaključila včeraj zvečer, zame, kot rečeno, zelo močno odmeva prav skozi predstavo The Curators' Piece. Več
Na Mladih levih je 29. avgusta gostovala tudi predstava The Curators' Piece. Doživela sem jo kot tisti dogodek festivala, ob katerem je mogoče premišljevati ne samo to konkretno, izjemno zanimivo in uspešno predstavo, pač pa celoten festival, cone njegovih komoditet in pogumne majhne zmage provokacij, ki jih namenja sistemu. Zaradi zanimivih gledišč, ki jih odpira The Curators' Piece, sem se odločila, da ta dogodek predstavim podrobneje. Več
Pod vtisom predstave Atlas (v okviru festivala Mladi levi smo jo lahko videli v soboto, 24. avgusta 2013), ki sta jo zasnovala portugalska umetnika Ana Borralho in João Galante v sodelovanju z vselej novimi lokalnimi akterji različnih generacij, profilov, življenjskih nazorov, premišljujem o tem, kaj dejansko ustvari zarezo v družbeni stvarnosti. Več
Z glasbo je mogoče nagovoriti in povezati različna občinstva. Več
Tibor Hrs Pandur je svojo pot pričel na Akademiji lepih umetnosti (Accademia di Belle Arti) v Benetkah, kjer je študiral slikarstvo, nato pa se preusmeril na študij primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je pesnik, dramatik, dramaturg, soustanovitelj in urednik paraliterarne organizacije I.D.I.O.T. ter eden izmed iniciatorjev Transnacionalne gverilske umetniške šole GT22 v Mariboru. Z dobitnikom letošnje nagrade za mladega dramatika sva se potopila v dialog o sedanjosti, prihodnosti in potencialnosti, saj si dramski tekst in analizo lahko preberete na omenjenem portalu. Več
Vrata so zaprta. Vrata se pripro. Je prepozno? Je smiselno? Je vabilo iskreno? O tem se sprašujemo v navezavi na spomladi podeljene nagrade za mlade dramatike, ki sta jo prejela Vesna Hauschild in Tibor Hrs Pandur. Je nagrada dejansko kaj spremenila, je odprla neka nova vrata ali samo še bolj eksplicitno razkrila, kdaj in kako poteka politična igra. Pogled na neko generacijo in njej ponujene priložnosti sem izmenjala z letošnjo dobitnico nagrade za mladega dramatika (oziroma mlado dramatičarko) Vesno Hauschild. Več
CONA zavod za procesiranje sodobne umetnosti, Irena Pivka, Brane Zorman, Saška Rakef in Klavdija Zupan HODI MESTO, premiera 27. junij 2013. Več
Vprašanje in prevpraševanje moči gledališča oziroma kar celotnega polja umetnosti je še vedno eno izmed intrigantnejših vprašanj. Žal se z njim ustvarjalci vse premalo ukvarjajo oziroma o njem premišljujejo v preživelih obrazcih dojemanja umetnosti in njenega dometa. Da bi torej moč gledališča oziroma umetnosti dojeli, je potrebno najprej premisliti spremenjene družbene moduse in v njiju ugledati potencialnost umetniškega ustvarjanja. Več
Na svetovni dan plesa objavljamo intervju s plesalko in koreografinjo Majo Delak in Luko Prinčičem. Maja Delak je avtorica številnih plesnih projektov, ki se predvsem v zadnjih letih spogledujejo z drugimi umetniškimi disciplinami. Je dobitnica prestižne Prešernove nagrade (2010) za predstave Drage drage, Serata artistica giovanile in Poti ljubezni, pri čemer niso pozabili na njen prispevek k afirmaciji sodobnega plesa. Na slovenski plesni platformi Gibanica je strokovna žirija v zasedbi Zala Dobovšek, Iva Nerina Sibila in Anita Mathieu podelila glavno nagrado njeni predstavi Sramota. Mnoge izmed njenih zadnjih predstav so nastale v sodelovanju z Luko Prinčičem, glasbenim ustvarjalcem, oblikovalcem zvoka in medijskim umetnikom. Njuno skupno ustvarjanje označuje hibridnost, ki se spogleduje z različnimi disciplinami s poudarkom predvsem na glasbeni ustvarjalnosti. S projekti nenehno prestavljata meje ter se poigravata z možnostmi izmenjave vlog in pozicij. Prav njuna skupna pot je bila v središču tokratnega pogovora. Več
Tokratno edicijo mednarodnega festivala Exodos odpira slovenski režiser Mare Bulc s predstavo brez igralcev, a ne brez nastopajočih. Gledališke deske je okupirala šesterica glasbenikov, ki po glasbenem stilu ne sovpadajo, a prav s tem razpirajo nove možnosti sodelovanja, prepleta in pristopa h glasbi. In tudi zunaj nje. Saj vendarle gre za gledališče. In tudi za življenje. Za nenehno izzivanje in spopadanje, premeščanje, pretapljanje in razvoj. Medija in sebe. Gremo vsi! je tako mogoče brati kot povabilo. K ogledu predstave. K spremembam. K transformaciji. Tistih na odru. Kot tudi tistih izza odra. In nazadnje tudi nas. GREMO VSI! Več