Kot prvo te nekatera gledališča po pričetku predstave ne spustijo v dvorano, kot drugo ni vljudno in kot tretje – najbrž želiš predstavo videti v celoti. Zato se veliko ljudi drži pravila bolje prezgodaj kot prepozno. Ampak zadrega nastane, kadar se nekdo sam odpravi v gledališče, ali pa kadar njegovi spremljevalci zamujajo.
Ni redkost, da se človek, ki se na javnem prostoru, polnem ljudi, nahaja brez družbe, počuti izpostavljeno. Občutek ima, da ga drugi opazujejo. Misli si, da si tisti drugi mislijo, da je osamljen. In kadilci se tega občutka (navidezno) veliko lažje otresajo kot nekadilci. Cigareta (jim) je rešitev. Cigareta je pravzaprav najboljša zaposlitev med tovrstnim čakanjem. Deluje kot zaščita pred nelagodjem. Kadilci imajo tudi veliko manj zadrege, kadar sami sedijo na kavi. Ali kadar zvečer sami sedijo na klopci v parku in razmišljajo.
Cigareta je obramba. Daje občutek, da v glavah mimoidočih namesto: »Ah, poglej ga, ta čudak je pa sam,« nastopi: »Ah, ta pa pač kadi.«
Če čakate na predstavo predlagam razgled po ploščadi pred SNG Maribor. Z malo pronicljivega proučevanja se opazi razlike med kajenjem človeka, ki kadi, ker cigareto »potrebuje « ali pa ker mu je »zapasala«, in med kajenjem človeka, ki kadi, da bi zapolnil časovno vrzel med čakanjem na pričetek predstave.
***
Bilten - informator Festivala Borštnikovo srečanje ustvarjajo študentje ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, študentke mariborske Filozofske fakultete in sodelavci portala SiGledal.
Povezave: