Igralec Dario Varga je v sodelovanju z režiserko in koreografinjo Natalijo Manojlović ustvaril avtobiografski gledališki portret in nas povabil v zakulisje svojega ustvarjanja v gledališču, zakulisje, ki nam je doslej ostajalo zastrto. Od leta 1989, ko je prišel v Slovensko mladinsko gledališče, je Dario Varga ustvaril okoli petdeset pomembnih gledaliških vlog.
»Zakulisje prvakov je moja zgodba. To je zgodba o igralcu, ki se je četrt stoletja ukvarjal z uprizoritvami v režiserskem gledališču ali v avtorskih projektih najrazličnejših režiserjev, zdaj pa si želi ustvariti predstavo, ki bi se ukvarjala z igralcem. Igralec, ki ga najbolje poznam, sem jaz sam. Odločil sem se, da bom ustvaril predstavo o svojem življenju v gledališču. O zakulisju svojega življenja v gledališču.
Sprašujem se, kaj je tisto, o čemer v petdesetih predstavah, v katerih sem igral, še nisem spregovoril, in ali v meni sploh še obstajajo svetovi, v katere občinstva nisem spustil. Očitno obstaja neka norost, ki me žene v vedno nove, izmišljene pokrajine, za katere se mi zdi, da jih še nisem povsem odkril. In v tej norosti živim v svetu, ki ni resničen. V laži, ki mora biti v umetnosti vselej verjetna in iskrena, bi se zlahka tudi izgubil. In številni so se.
Kot pravi Hendrik Höfgen v Mefistu: "Samo igralec sem. In to je to." Torej, avtobiografija na odru. Igralec umre, ko ne igra, in ne, ko umre. Morda mi bo ta predstava pomagala ubežati smrti.«
