Jaroslav Hašek velja za največjega češkega humorista in pisatelja satiričnih romanov ter številnih kratkih zgodb, napisal jih je več kot 1000. Roman Dobri vojak Švejk je sicer nedokončan, a je njegovo najbolj znano delo. Uvrščen je bil na seznam stotih knjig, ki so oblikovale 20. stoletje, in je preveden v 60 jezikov. Haškov satirični opis vojnih strahot v ničemer ne zaostaja za svetovnimi romani s podobno tematiko, kakršen je na primer Célinovo Potovanje na konec noči.
Osrednja satirična ost romana je naperjena proti vojni, a Hašek se bolj kot z bojevanjem in ubijanjem ukvarja z ustrojem vojaškega kolosa – z njegovo zapleteno organizacijo, sistemom ukazovanja, nesmiselnimi postopki in avtoritetami, ki smešnim nesmislom navkljub terjajo brezpogojno poslušnost. Švejk, nekakšen češki Don Kihot, je iskren, naiven, vljuden, pohleven in optimističen vojak, ki prostodušno izvršuje vse, kar mu nalagajo nadrejeni. V resnici pa je še veliko več. Njegov lik je prestopil okvire galicijske fronte in prerasel v humorno--ganljivi simbol vsega človeškega, njegove dogodivščine so univerzalna zgodba malega človeka v spopadu z mlini birokracije, državnim aparatom, organi represije in človeško pokvarjenostjo.
Švejk sicer pokorno izpolnjuje vse ukaze, a hkrati s svojim poenostavljenim načinom razmišljanja, z naivnim navdušenjem, z na prvi pogled brezplodnimi razpravami in neštetimi anekdotami iz vsakdanjega življenja pomeni tudi svojevrsten upor, ki mu nobena oblast ne more do živega. Prek Švejkovega dlakocepsko natančnega izpolnjevanja ukazov se nesmiselnost sistema razkrinka v taki meri, da je celo njegovim predpostavljenim nelagodno. Je Švejk bebec, vohun ali simulant? Ne, Švejk je Slehernik, njegovi odzivi pa paleta reakcij vseh nas v najrazličnejših absurdnih življenjskih okoliščinah.
Priredba irskega dramatika Colina Teevana spretno in spoštljivo zajema iz snovi romana, posamezne epizode pa v epsko celoto lepi s pomočjo dveh dodanih figur: Fusnote in One-man banda.
