Kot je uvodoma spomnila direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, so si v MGL v letu, ko mineva 100 let od pričetka 1. svetovne vojne, zadali nalogo pogledati na 20. stoletje, vendar ne na tako "moški način", ampak predvsem na fenomene in ljudi, ki so ga zaznamovali. Haškov roman Prigode dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni po njenih besedah "zapopade vse, kar bi človek o tem stoletju hotel povedati". Kot je dejala, je že prerasel v metaforo, Švejk pa je postal predstavnik vseh nedolžnih ljudi, ki so vstopili v prvo ali drugo vojno.

Režiser je izpostavil, da danes o Švejku že vsi nekaj vemo, tudi roman je tako napisan, da ga ni treba brati od začetka do konca, taka oblika pa je za dramatizacijo zelo zahtevna. Poleg tega Švejk od začetka do konca ves čas ostaja isti, konstanta je pravzaprav tisto, kar je zanj najbolj imanentno.

Prevajalka Tina Mahkota je izpostavila, da je slovenska izkušnja podobna češki, medtem ko je britanska - Teevan je irski dramatik, ki živi v Veliki Britaniji, drugačna, kar je vidno na besedilni ravni. Zato se je pri prevajanju opirala tudi na slovenski prevod Haškovega romana, ki je v nekaterih segmentih že ponarodel.

Po besedah dramaturginje Ire Ratej so se iz istega razloga odločili, da samo dogajanje oplemenitijo s slovensko izkušnjo prve svetovne vojne, ki je bila boleča na drug način, zato so v zadnjem delu predstave vanjo vnesli tudi nekaj odlomkov iz pisem slovenskih vojakov.

Hašek je roman Dobri vojak švejk pisal zadnjih nekaj let pred smrtjo, a je ostal nedokončan. Kot je dejala Ratej, je Hašek v šoli življenja izkusil marsikaj, kar se pojavi tudi pri Švejku. "Za vsako vrstico v romanu stoji osebna izkušnja njega samega ali pa katerega njegovih kompanjonov," je dejala.

Švejk, nekakšen češki Don Kihot, je iskren, naiven, vljuden, pohleven in optimističen vojak, ki prostodušno izvršuje vse, kar mu nalagajo nadrejeni. V resnici pa je še veliko več. Njegov lik je prestopil okvire galicijske fronte in prerasel v humorno-ganljivi simbol vsega človeškega, njegove dogodivščine so univerzalna zgodba malega človeka v spopadu z mlini birokracije, državnim aparatom, organi represije in človeško pokvarjenostjo, so zapisali v gledališču.

Vlogo Švejka je prevzel Lotos Vincenc Šparovec. Kot je dejal, Švejk "nikogar ne prepričuje, ne sodi in ne podučuje". Sam se je tekom študija ukvarjal predvsem s tem, da je natančno sledil režiserju, da pa je prišel do Švejka, je "moral odpreti srce".

V predstavi igrajo še Gašper Tič, Uroš Smolej, Rok Matek, Judita Zidar, Tina Potočnik, Janez Starina, Jožef Ropoša, Gregor Gruden, Domen Valič, Tomo Tomšič k.g. in Jure Kopušar k.g.. Za scenografijo sta poskrbela Ivanc in Barbara Stupica, kostumograf je Leo Kulaš, koreograf Dejan Srhoj. Premiera predstave bo v sredo, 15. oktobra, ob 20. uri na velikem odru MGL.