Pavla nad prepadom

Režiser Matjaž Pograjc je svojim umetniškim sodelavcem obul gojzarje, saj se niso preizkusili le na odru, temveč tudi v gorah. Prav v slovenskih gorah so nastali prvi posnetki za predstavo Pavla nad prepadom, navdih zanjo pa je življenje alpinistke Pavle Jesih. Dramsko besedilo za Pograjčevo režijo je ustvaril Andrej E. Skubic, prevajalec, dramatik in romanopisec, ki nas je navdušil s številnimi romani, med katerimi so Grenki med, Fužinski bluz, Popkorn in Koliko si moja?. Slovensko mladinsko gledališče se je pri raziskovanju življenja Pavle Jesih povezalo tudi z Muzejem novejše zgodovine Slovenije.

Pavla Jesih (1901–1976), rojena Avbelj, je bila iz premožne mesarske družine. Rojenice so ji v zibelko podarile poslovnost, v srce pa radovednost, željo po neznanem. Gore so bile zanjo tisti svet, kjer je lahko začutila neodvisnost, obrat od preračunljive družinske ekonomije. Vseskozi je živela in delovala samorastniško, kot neupogljiv viharnik. Z Miro Marko Debelak sta bili pred vojno prvi in edini dami slovenskega, pa tudi evropskega alpinizma. Jesihova je z moškimi soplezalci (Miha Potočnik, Danilo Martelanc, Stanko Tominšek in Joža Čop) preplezala veliko prvenstvenih smeri v slovenskih gorah, večinoma prva v navezi. Njeno gorniško dejavnost je leta 1933 prekinila huda nesreča v Veliki Mojstrovki.
Zato se je usmerila v kino. Mrežo kinodvoran je razširila od Celja, Ptuja do Ljubljane in že pred drugo svetovno vojno postala lastnica znanega ljubljanskega kina Matica v stavbi Slovenske filharmonije ter kinematografov v Celju in na Ptuju.

Živela je skromno, še največ je porabila za krmo golobov na ljubljanskem Starem trgu in za cigarete. Odklanjala je vsa planinska priznanja. Zadnja želja, da bi njen pepel posuli čez steno Špika, se ji ni uresničila.