Odrska postavitev romana To noč sem jo videl je po navedbah Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije. "Zelo dolgo smo se trudili za to veliko sodelovanje. Ni bilo enostavno, a nekako nam je kljub okoliščinam zaradi covida-19 to uspelo," je na novinarski konferenci v Mariboru povedal direktor gledališča Danilo Rošker.

Po besedah umetniškega direktorja Drame SNG Maribor Aleksandra Popovskega so takšni projekti v trenutnih razmerah izjemnega pomena. "V teh časih, ko nas je strah skoraj vsega, še posebej komunikacij in mešanja, se nam je zdelo pomembno narediti nekaj skupaj z različnimi kulturami in različnimi sredinami. Pomembno je, da pokažemo, da moramo komunicirati med seboj. Pomembna pa je tudi skupna odločitev, da se ukvarjamo z našimi avtorji, ki so homerji časa, v katerem živimo. Brez njih bo kdo težko opeval ta čas," je poudaril.

Direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski je ideja Roškerja in Popovskega prepričala, "ker je izhodišče roman, ki je izjemno močan, izjemno presunljiv, ki nam pripoveduje o tem, kako zelo težko je živeti v skladu z lastnimi vrednotami in življenjskimi nazori, še posebej pa je to malo težje, če si ženska".

Koprodukcija, ki vključuje mednarodno igralsko zasedbo, je tudi logična posledica vsebine romana. Pet pripovedovalcev, ki v romanu govorijo pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik, je namreč različne narodnosti. Vsak od njih odstira Veronikino usodo s svoje perspektive.

Avtor romana Jančar je bil ideje za uprizoritev vesel, a hkrati ga je strah. "Vedno je veliko tveganje roman, ki deluje po svojih lastnih zakonitosti, prenesti v nek drug medij," je pojasnil. Zadovoljen pa je z odločitvijo, da bo režiser Pipan, ki ni le njegov prijatelj, ampak je za njim že uspešna postavitev Jančarjevega romana Katarina, pav in jezuit na odru ljubljanske Drame.

Pipan je pojasnil, da je bilo izhodišče njegovega razmišljanja o uprizoritvi med bralci izjemno priljubljenega romana To noč sem jo videl mešanica različnih jezikov, "ta komunikacija med različnimi jeziki na način, da se ti fiktivni liki absolutno razumejo med sabo, četudi govorijo v različnih jezikih".

Njegova adaptacija Jančarjevega besedila ohrani kronološko razdrobljenost, a se nasloni na dele romana, ki so situacijsko najbolj bogati in zanimivi. Po njegovih besedah gre za zgodbo, "kjer se preteklost kot v podobi mnogih duhov zliva z našo sedanjostjo".

Projekt, ki združuje ljudi iz različnih gledališč, je po besedah režiserja dokaz, da je takšno sodelovanje še vedno možno. "Da ne gre samo zapiranje v svoje lokalne, nacionalne in ne vem kakšne še kulturne gete, v kar se danes spreminja Evropa, ampak da je možno se tudi na ta način še srečevati, povezovati in na tem tudi vztrajati," je povedal.

Projekt je Pipan naslovil kot scensko balado. "To se mi zdi zelo ustrezno. Gre za neko baladno zgodbo, ki ima tudi elemente neke slovenske tragedije, kjer nenadoma ideologije in naši veliki zgodovinski spopadi, s katerimi se ukvarjamo in iz katerih nikakor ne moremo, dobijo človeške dimenzije," je dejal Jančar.

Poudaril je, da dejstvo, da bo na odru poleg slovenskega tudi srbski in nemški jezik, odraža "našo zgodovinsko, deloma tudi današnjo realiteto". "V vseh teh jezikih mislimo in živimo eni več, eni manj časa, to je del nekega sveta in takšna je Evropa danes. To ne pomeni nikakršne degradacije nobenega jezika, nobene takšne zmešnjave, iz katere bi delali kakršne koli politične ali kakšne podobne zaključke," je povedal.

Iz Burgteatra bo v uprizoritvi sodeloval en, iz Jugoslovanskega dramskega teatra pa dva dramska igralca, medtem ko bo glavnino igralske zasedbe predstavljal ansambel Drame SNG Maribor z Natašo Matjašec Rošker v vlogi Veronike Zarnik. Prvič pa bo v uprizoritvi mariborske Drame nastopila gostja Milena Zupančič, in sicer v vlogi Gospe Josipine.

Premiera uprizoritve bo 24. septembra 2021 v SNG Maribor, novembra bo v Beogradu, januarja v Ljubljani, datum nastopa na Dunaju pa še ni določen.