Po besedah Valentine Turcu, ki je poskrbela za odrsko priredbo romana, se predstava ukvarja z občutki, odnosi in trajanjem - fizičnim in metafizičnim ter z razumevanjem in sprejemanjem nas samih. Tolstoj se sprašuje: "Biti živo truplo ali mrtev grešnik?," kar je tudi temeljno vprašanje te baletne uprizoritve, pojasnjuje dramaturginja.

Kot so sporočili iz Cankarjevega doma, je zagrebška postavitev že ob premieri prepričala z opazno kakovostjo umetniške zasnove, vrhunsko izvedbo in doživetim plesom ter se takoj uveljavila kot repertoarna uspešnica.

Kritika je poudarila trdno dramaturško izhodišče koreografa, premišljen izbor glasbe velikega ruskega romantika in dramsko napet lok predstave, ki presega okvirje neoklasično-modernega baleta in se uveljavlja kot zelo estetizirano plesno gledališče z izjemnimi igralskimi stvaritvami celotnega zagrebškega baletnega korpusa. Večernji list je zapisal: "Strast, ki jo premorejo le vrhunski plesalci!...Sijajna predstava, ki je baletni spektakel vrnila na oder HNK Zagreb."

Avtorja glasbenega koncepta za predstavo, ki je premiero doživela 4. aprila v Zagrebu, sta Turcujeva in Mujić, scenograf Ivan Kirinčić, kostumograf pa Alan Hranitelj.

Roman Ana Karenina razgrinja zgodbo o strastni in družbeno prepovedani ljubezni, ki je bila navdih številnim gledališkim in filmskim uprizoritvam. Zgodba o tragični junakinji, pripravljeni umreti zaradi svoje velike ljubezni, je prvo baletno uprizoritev doživela šele leta 1972 na odru moskovskega Bolšoj teatra. Od takrat je literarno predlogo poustvarilo kar nekaj velikih baletnih skupin, so še zapisali v Cankarjevem domu.