Satira Pasji sin je prva premiera letošnje sezone na velikem odru in je po besedah ravnateljice Vesne Jurc Tadel poseben projekt, ki ga spremlja dolga ustvarjalna geneza. Med drugim se je večkrat zamenjal koncept in z njim celo naslov, kar je povzročilo rahlo zmedo s promocijskim gradivom. "Nalaga tri medsebojno ločene plasti distopičnega sveta, ki potencirajo dejstvo, kako neprebojna je ta ločenost," je povedala na novinarski konferenci.
Osnovni koncept predstave, problematiko spletnih čistilcev in manipulacije z mediji, je postavil režiser Árpád Shilling. Ustvarjalcem je služil kot kreativni vir za "nenehno spreminjajoče se besedilo, ki aktivno reflektira izbrano temo in okolje, vzdržuje raznoliko komunikacijo med ustvarjalci in člani ansambla in šele v tednu pred premiero dobi končno obliko," v gledališkem listu piše Eva Zabezsinszkij.
"Proces je trajal eno leto. Po tridnevni delavnici lanskega avgusta, na kateri sem spoznal igralce, prisluhnil njihovim predlogom in razmišljanju o vodilih predstave, sem spoznal, da med nami vlada kemija, ki je pomembna za ustvarjanje predstave," je povedal Shilling. Režiser je igralce pobliže spoznal v začetku junija, ko so s tritedenskim delom na improvizacijskih prizorih odkrili pomembnejše niti, motive zgodbe, osebe in njihove odnose. Julija je nastalo dokončno odrsko besedilo, ki so ga v avgustu in septembru še nekoliko spreminjali in preoblikovali, še piše v gledališkem listu.
"Zakaj in kako postanemo nemoralni? Najlažji odgovor je: ker hočemo preživeti, kajti preživetje je najsvetejši zakon življenja," je o bistvu predstave zapisal Shilling, na novinarski konferenci pa dodal, da ga je k režiji nagovorila tudi problematika mladih novinarjev na Madžarskem, ki v zameno za preživetje postanejo orodje politične propagande in do neke mere celo verjamejo, da namesto laži pišejo resnico.
Nejc Cijan Garlatti, ki v predstavi igra protagonista Miguela, je spregovoril o skrivnem življenju spletnih čistilcev, ki za preživetje vsakodnevno "čistijo grozote človeštva", in zastavil vprašanje: "Kaj bi se zgodilo, če bi bili soočeni z vsem, kar se na spletu objavlja?"
Predstava se dogaja na meji nadrealnega in resničnosti 21. stoletja, kjer so človeški viri postali negotovi in čedalje več nalog prevzemajo stroji. Cijan Garlatti je še povedal, da se je deprivilegirani "parazit" Miguel spustil v pekel, da je z vztrajnostjo in manipulacijo, ki v nekem trenutku nadomesti njegov nagon po preživetju, splezal po družbeni lestvici.
Scenograf in asistent režiserja Dorian Šilec Petek je povedal, da so na odru s pomočjo videa, avdia in drugih scenografskih elementov skušali prikazati tako distopično realnost kot blišč in bedo poznokapitalističnega sveta. Dodal je še, da je bil eden večjih izzivov, kako prilagoditi digitalni diskurz, da bo primeren odrskemu jeziku. Zanimalo jih je tudi vprašanje, kako ves čas ustvarjati občutek prostega pada in pekla, ki ga doživlja Miguel na svoji življenjski poti.
V predstavi poleg Cijana Garlattija nastopajo Gregor Baković (Virgile), Barbara Cerar (Sonja), Iva Babić (Antonia), Nina Valič (Mara), Saša Mihelčič (Tatjana), Maja Sever (Ida) in drugi.
Besedilo je prevedla Gabriela Gaal, kostumografinja je Ana Janc, lektor je Arko, skladatelj in avtor videa je Peter Fancsikai, oblikovalka svetlobe pa Mojca Sarjaš.