Predstava je nastala na pobudo umetniškega direktorja baleta Renata Zanelle, ki je za naslov nove baletne predstave za otroke predlagal Malega princa. Kot je povedal na novinarski konferenci, s seboj že 25 let nosi beležnico s podobo Malega princa, v kateri je našel svoj zapis, da se zgodba "nadaljuje v Ljubljani". Tako se mu zdi, da je "ob pravem trenutku na pravem mestu". K sodelovanju je povabil koreografa Lukasa Zuschlaga, ki je skupaj z dramaturginjo predstave Tatjano Ažman priredil literarno delo za baletni oder.
Kot je povedala Tatjana Ažman, so se ustvarjalci predstave odločili, da se bodo povsem odpovedali besedilu. V izhodišče so postavili pilota in dogodek, ki mu je spremenil pogled na svet in samega sebe. Prizore iz literarnega dela so ohranili, obenem pa so želeli poudariti tudi pomen simbolov, denimo vrtnice kot simbola ljubezni in lisice kot simbola modrosti. Želeli so spregovoriti o univerzalnih temah, kot sta prijateljstvo, zaupanje, pa tudi o odraščanju, razočaranju, odrekanju in "o vrednotah, ki imajo osrednje mesto v naših življenjih". Poskrbeli so tudi za prizore, ki so vedrejšega značaja. Tak je denimo rožni vrt, v katerem gledalci spoznajo prevzetne rože, med katerimi princ išče svojo, tak je tudi prizor prebivalcev planetov, kjer smo se poigrali z gledališkostjo, je pojasnila dramaturginja.
Zuschlag, za katerega je Mali princ prvi tako veliki koreografski projekt, je na novinarski konferenci povedal, da je bil neizmerno vesel povabila, obenem pa ga je malo skrbelo, kako tako klasično knjigo z nelinearno zgodbo predstaviti v manj kot uro dolgi plesni igri.
Skladateljico Aleksandro Naumovski Potisk, ki prvič sodeluje z ljubljansko Opero, je navdihovala tako literarna predloga kot timsko delo. Malega princa, ki ga je sama neštetokrat prebrala, razume kot večno umetnino, ki nagovarja vse generacije. Je poln simbolov in življenjske filozofije, kar je bilo tudi skladateljičino glasbeno izhodišče. Delo je nastajalo znotraj timskega dela, veliko se je posvetovala tako s koreografom Zuschlagom kot dramaturginjo Tatjano Ažman, ki se z njim podpisuje tudi pod libreto. Pri komponiranju glasbe je pazila, da je ta čim bolj poslušljiva, dostopna in komunikativna za mlade občinstvo, čeprav je njena struktura, kot je poudarila, zelo kompleksna.
Skladateljica je po besedah dirigenta Ayrtona Desimpelaereja ves čas sodelovala z orkestrom, kar je bilo njemu kot glasbenikom, kot je poudaril, zelo dragoceno. Orkester je glasbo baleta tudi posnel, in sicer avgusta v Studiu 26 Radia Slovenije, da bodo predstavo lahko čim večkrat uprizarjali, so pojasnili njeni ustvarjalci.
Baletna predstava ima tri igralsko-plesne zasedbe. Scenograf je bil Matjaž Arčan, kostumografka Ina Ferlan, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka projekcije Stella Ivšek.
Novela Mali princ francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja, kljub temu, da je izšla že leta 1943, ostaja aktualna. Literarna mojstrovina je doživela nešteto prevodov, v vizualni, odrski in filmski ustvarjalnosti.
Ljubljanska baletna različica naslavlja teme, kot so osamljenost, prijateljstvo, ljubezen in izguba. Čeprav na prvi pogled nelogična in fantazijska, pripoved svetu otroške domišljije nasproti postavlja razumskost odraslih. Nastala je kot kolektivno delo, umetniki s to predstavo občinstvo vseh generacij popeljejo v "gledališče planeta", v čaroben svet in v vsakdanje življenje ter obenem spomni na univerzalno sporočilo o resnici - "da bi jo spoznali, moramo gledati z drugačnimi očmi", piše na spletni strani ljubljanske Opere.