Kot je objavljeno na spletni strani vlade, je investicija v odrsko tehniko in opremo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor (SNG Maribor) nujna zaradi zastarele in neuporabne tehnologije, saj nastopajočim ni več mogoče zagotoviti varnosti pri delu, prav tako ni več mogoče zagotoviti požarne varnosti objekta.
V dvorani Frana Žižka bo izvedena prenova dotrajanega sistema krmiljenja in vlekov, požarne zavese in dotrajanega ozvočenja. Delna obnova Male dvorane vključuje povečanje števila sedežev, zamenjavo dotrajane tonske opreme in scenskih luči. Predviden je tudi nakup novega tovornega vozila za prevoz scene, kombija za prevoz oseb, opreme za oblikovanje luči in tona, projektorjev ter druge opreme za delavnice v zavodu.
Vladna sredstva bodo namenjena tudi nakupu instrumentov Simfoničnega orkestra SNG Maribor, od katerih so nekateri dotrajani in jim je amortizacijska doba potekla, določene instrumente pa si morajo vedno znova izposojati, s čimer je onemogočen razvoj nacionalnega orkestra.
SNG Maribor bo s tem celostno prenovljen, saj se energetska sanacija gledališča v višini 6,7 milijona evrov že izvaja.
SNG Maribor je največji javni kulturni zavod v državi ter edini v Sloveniji in med redkimi v Evropi, ki pod svojo streho združuje dramo, opero, balet in simfonični orkester. SNG Maribor je tudi nosilec osrednjega slovenskega gledališkega festivala - Festivala Borštnikovo srečanje.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (SNG Nova Gorica) je letos začelo s prvo fazo izgradnje zunanjega avditorija v okviru priprav na projekt Evropska prestolnica kulture 2025 (EPK 2025). Prvotno je bilo načrtovano, da se druga faza izgradnje izvede šele v letu 2025, a je bil začetek prestavljen v letošnje leto, s tem pa zagotovljeno, da bo projekt končan v času izvedbe EPK 2025. Za čim prejšnjo izgradnjo je tako vlada zagotovila dodatna dva milijona evrov.
Zunanji avditorij SNG Nova Gorica bo skupaj z opremo stal 8,5 milijona evrov. Izgradnja je načrtovana tako, da bodo spomladi 2025 v njem že potekale prve kulturne prireditve.
Slovenskemu filmskemu centru (SFC) pa je vlada namenila 500.000 evrov.
Slovenija postaja vedno bolj privlačna kot filmska lokacija. SFC je tudi v letošnjem letu izvedel javni poziv za spodbujanje vlaganj v avdiovizualno produkcijo. Ukrep denarnih povračil je sicer namenjen privabljanju tujih produkcijskih hiš, vendar le-te pri snemanju svojih filmov na območju Slovenije k sodelovanju privabljajo slovenske filmske ustvarjalce v najširšem možnem pomenu.
Poleg tega ima ukrep denarnih povračil pozitivne učinke tudi na druge gospodarske dejavnosti, predvsem na turizem, gostinstvo, prevoze in druge dejavnosti. Producenti morajo izkazati porabo sredstev v Sloveniji, opraviti končno revizijo projekta ter poravnati vse davčne in druge obveznosti. Sredstva za ta namen se povečujejo za 500.000 evrov, je še objavljeno na spletni strani vlade.