Kot je na novinarski konferenci povedala dramaturginja Eva Mahkovic, ki je bila ena od soustvarjalk sicer maloštevilne ustvarjalske zasedbe, predstava ohranja like, kot si jih je zamislil britanski dramatik, ki velja za enega od pionirjev t.i. teatra u fris, kot tudi sosledje igre, veliko stvari, zlasti osebni vidik, pa je dodal Cavazza sam.

Cavazza je pojasnil, da je projekt nastajal v času epidemije covida-19, ko je direktorica gledališča in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor pozvala igralski ansambel k ustvarjanju predstav v manjših, komornih zasedbah. Sam ji je predlagal več tekstov, med katerimi je bil tudi Berkoffov, nad katerim se je navdušil, ko si je pred leti ogledal njegovo predstavo Decadence. Zavedal se je, da bo moral besedilo, sicer polno avtorjevega svojskega humorja, vezanega na viktorijansko tradicijo uprizarjanja Shakespeara, za slovenski prostor prilagoditi.

Predstavo bi po Cavazzevih besedah težko opredelili z enim žanrom, saj vsebuje tako elemente komedije, ki pa obenem zareže tudi v polje temačnejših vsebin, kot tudi drugih zvrsti, denimo gledališkega diskurza. Osnovni namen projekta je bil, kako Shakespearove negativne like predstaviti na čim bolj človeški način. Kot je spomnil Cavazza, je bil Shakespeare velik dramatik z izjemnim opusom, ki je bil hkrati tudi mojster opisovanja skrajnih stanj človeške duše in ekstremnih odklonov, ki pa si jih po Cavazzevih besedah v gledališču lahko privoščijo.

Zato se je odločil tudi za scensko zelo stilizirane elemente, kot so prestol, žezlo, veliko lobanj, ogledalo, ki bodo najprej na premieri zaživeli na Velikem odru, pozneje pa se bo predstava selila na Malo sceno.

Velik izziv multižanrskega projekta je bil tudi jezik. Kot je poudarila lektorica Maja Cerar, vsako dramsko verzificirano besedilo predstavlja velik zalogaj, še toliko bolj, če gre za Shakespeara. V presežnikih je spregovorila tako o Cavazzevem prevodu kot uprizarjanju monologov Shakespearovih zlobcev, kot so Jago, Rihard III. in Macbeth. Berkoffovim likov je Cavazza dodal še Othella, ki ga je sam igral v MGL, ter v predstavo vpletel tudi nekaj osebnih izkušenj.

Pri predstavi so sodelovali še oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš, marimbistka Aleksandra Šuklar in izdelovalec lobanj Žiga Lebar.