Avtorica srednje generacije je svojo igro Lunapark z izvirnim naslovom Rolerkoster označila za komedijo. Med tematikami, ki jih obravnava, so naraščanje tehnologije, soočenje med tradicionalnimi in novodobnimi vrednotami, omenja in problematizira tudi migracije.

Kot so zapisali v MGL, je Lunapark igra o prepadu med dvema generacijama, ki se vsaka na svoj način skušata znajti v tem svetu. Kljub nepremostljivim razlikam pa se vrtita v istem krogu občečloveških občutij in pričakovanj. Vsi hrepenijo po ljubezni, sanjarijo, doživljajo uspehe, pa tudi poraze in razočaranja, se spopadajo s predsodki, premagujejo stiske in strahove, dvomijo in upajo. Za ponazoritev odtujenosti in osamljenosti je avtorica dodala robotko.

Režiserko je pri igri najbolj pritegnila osamljenost vseh likov v določenih trenutkih. V svoji postavitvi je navidezno običajno družino, za katero se ob pogledu od zgoraj zazdi, kot da je - z vsemi strahovi, zablodami, čustvovanji - v lunaparku, želela prikazati brez omalovažujočega pogleda na katerega od likov, je pojasnila na nedavni novinarski konferenci.

Predstava sledi Ljiljani, ki se bliža sedemdesetim letom in ima vse bolj občutek, da komaj še sledi naglici in spremembam sveta. Njena hči Ana se je poročila s tujcem in se preselila v London, zato živi razpeta med rojstnim Beogradom in hčerinim mestom.

Mamo bo odigrala Bernarda Oman, ki je, kot je povedala, lik zelo dobro razumela, obenem upa, da jim je uspelo ustvariti komedijo v žlahtnem pomenu besede. Njena hči in predstavnica generacije milenijcev bo Lena Hribar Škrlec, ki je v svojem liku prav tako prepoznala razklanost med svetom in pritiski družine. V drugih vlogah bodo nastopili Tanja Dimitrievska in Karin Komljanec ter gostje Diana Kolenc, Gregor Podričnik in Jure Rajšp.

Sceno je po navdihu naslova Rolekoster zasnoval Darjan Mihajlović Cerar, avtorica glasbe je Manca Trampuš iz zasedbe Koala Voice. Kostume je oblikoval mladi koreograf in režiserkin stalni sodelavec Matic Hrovat, svetlobo Boštjan Kos, zvok pa Tomaž Božič.