Kot je na novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor, je predstava nastala po povsem novem besedilu mladega dramatika, saj so ga dobili še pred njegovo praizvedbo v Berlinu. Mayenburg, ki je zaslovel z dramo Ognjeni obraz, tokratno besedilo gradi na časovnih preskokih in izstopih iz igre, "pri čemer predstava še vedno ostaja igra", je pojasnila dramaturginja Ira Ratej.
V središču predstave je družina višjega srednjega razreda- Zastopajo jo zdravnik Michael, asistentka uveljavljenega umetnika Ulrike in sin Vincent, za katerega najameta gospo, ki pomaga pri čiščenju in varstvu otroka. Ker s prvo nista zadovoljna, ker je Poljakinja in njena nepravilna nemščina vpliva na sinov govor, najameta novo varuško Jessico, ki prihaja iz vzhodne Nemčije.
Avtor se obenem loti tudi sodobne umetnosti, ki je lahko problematična, sploh takrat, ko postane tržno naravnana. Gospodinjska pomočnica Jessica je obenem tudi čistilka umetnika Haulope, pri katerem je zaposlena Ulrike. Tako po besedah Ratejeve Jessica postane katalizator za vse v družini in širše, čeprav o njej gledalec razen nekaterih biografskih podatkov ne izve ničesar.
Dogajanje predstave je postavljeno na dve prizorišči - v stanovanje in galerijo, kjer Jesicca opravi profesionalno čiščenje prostorov in psihe likov okoli nje, je dejal Ekart.
Ulrike upodablja Iva Krajnc, ki je povedala, da je drugačnost oziroma tujost vloge premagovala s komičnostjo teksta, ki ji je pomagal ohranjati distanco do lika. V vlogi Jessice je nastopila Tina Potočnik. V Jessici vidi osebo, ki ima o vsem svoje mnenje ,a ga nikoli ne izrazi.
Vlogo umetnika so podelili Gašperji Tiču, ki mu je vloga porajala vrsto vprašanj Tako se je med drugim spraševal, ali so umetniki res tako komplicirani, kot se jih običajno opredeljuje, ali pa so morda zato, ker so bližje resnici, ki jo ves čas zasledujejo, morda enostavnejši od drugih posameznikov, ki se uklanjajo vedno bolj kompliciranim družbenim pogojem.
Kot zdravnik bo nastopil Gregor Gruden, ki Michaela razume kot zelo racionalno osebo. Logiko zlorablja za opravičevanje svojega statusa, do katerega je po lastni presoji povsem upravičen. Po Grudnovem mnenju pooseblja posameznika, ki se mu ni treba finančno prebijati iz meseca v mesec, zaradi česar izgubi občutljivost za druge, finančno šibkejše ljudi.
Poleg Krajnčeve, Grudna, Tiča in Potočnikove v predstavi igra še študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Rok Prašnikar. Lektorica je bila Maja Cerar, ki je tako Mayenburgovo besedilo kot prevod Milana Štefeta označila za izvrstno delo. Scenograf je Damir Leventič, kostumografka Belinda Radulović, avtor glasbe Davor Herceg.