Tako kot je mednarodna koprodukcija, je mednarodna tudi igralska zasedba v predstavi, v kateri sploh ni dramskega dialoga. Mariborske vrste zastopajo Matevž Biber, Jurij Drevenšek in Nika Rozman, iz Zagreba v predstavi sodelujejo Mia Biondić, Dado Ćosić, Edvin Liverić in Lucija Šerbedžija, iz Parme pa Davide Gagliardini in Gian Marco Pellecchia.

Transilvanska mitologija, romunska zgodovina in vampirji so navdihnili kultni Stokerjev roman Drakula (1897), ki je bil osnova za nastanek ostre, radikalne, brezkompromisne performativne gibalno-dramske uprizoritve. Na prestol modernih mitov se je s krvjo, srhljivo lepoto zla in z neustavljivo seksualnostjo ustoličil vampirski kralj noči.

Srbski režiser Andras Urban s svojim izvirno sodobnim, provokativnim, nekonvencionalnim in odprtim gledališkim izrazom zaznamuje balkansko gledališče. Kot pred tokratno premiero pravi hišni režiser in direktor alternativnega gledališča Kostolanji Deže iz Subotice, "uprizoritev določa svojo vsebino in elemente glede na pojme, kot so nesmrtnost, ljubezen, občutljivost na svetlobo in določena vrsta okužbe. Kuga. Vsi ti pojmi so postali skoraj glavni toposi naše 'fensi industrije' enaindvajsetega stoletja.

Za uresničitev tega projekta v procesu dela ustvarjamo poseben odrski jezik, ki temelji na vizualnosti, zvoku in posebnih prostorskih postavitvah akterjev uprizoritve, ki jo sestavljajo gibanje, geste in fizične akcije, vendar nikakor ne na način, kot to počne sodobni stilizirani ples. Igralec-izvajalec se obnaša kot akter v performansu, vsaka njegova prezentnost na odru je premišljena skozi prizmo dramskega igralca," je dejal Urban.

Za dramaturgijo je poskrbela Kata Gyarmati, za scenografijo Marko Japelj, kostumografinja je Doris Kristić, oblikovalka odrskega giba pa Aniko Kiss. Avtorica glasbene podlage je skladateljica Irena Popović.

Slovensko-hrvaško-italijanska predstava bo po premieri in ponovitvah v Mariboru v zagrebškem mladinskem gledališču premiero doživela 26. septembra, v Parmi pa 12. novembra.