Skrb za režijsko obnovo opere Pepelka je prevzela Frederique Lombart, ki je več let sodelovala s Savaryjem. Kot je pojasnila na včerajšnji novinarski konferenci, je zgodba po libretu drugačna od tradicionalne pravljice.

"V tej Rossinijevi različici Pepelke ni kristalnega čeveljca, ni kočije, ni mačehe," je povedala Frederique Lombart in dodala, da je namesto izgubljenega čeveljčka, ki naj bi princu pomagal poiskati skrivnostno lepotico, za prepoznavni simbol uporabljena zapestnica. Na skladateljevo pobudo je ženski lik mačehe zamenjal negativni moški lik, očim.

V operi prav tako ni vile, temveč čarovnik Alidor. V njegovi vlogi bo nastopil Tomaž Štular k.g. Kljub temu, da se buča ne spremeni v prinčevo kočijo, pa jo bo moč videti na sceni, je še povedala Frederique Lombart.

Po besedah umetniškega vodje opere Rocca je Pepelka komična opera v dveh dejanjih, katere krstna predstava je bila v rimskem gledališču Valle izvedena 25. januarja leta 1817. Nazadnje pa je bila v Ljubljani uprizorjena leta 1935.

Tokratno uprizoritev Rossinijeve Pepelke bodo izvajali v italijanskem izvirniku. Scenograf in kostumograf je Ezio Toffolutti, scenske poslikave pa so nastale v beneških ateljejih. Na odru se bodo pevci predstavili v originalnih kostumih iz Francije, je poudaril Rocca.

V vlogi Pepelke Angeline bo na premieri kot gostja nastopila Nuška Drašček Rojko, ki je o svoji vlogi povedala, da ima sicer Angelina kljub revščini, aristokratsko držo. Ob svojima nečimrnima sestrama in hudobnem očimu Don Magnificu (Saša Čano), verjame v to, da bo dobrota zmagala. Kot princ Don Ramiro bo nastopil Dejan Maksimilijan Vrbančič, v vlogi njegovega služabnika Dandinija, ki se bo predstavljal za princa, pa Slavko Savinšek.

Ta je izpostavil, da so vse vloge tehnično zelo zahtevne, kljub temu pa so se na odru zelo dobro imeli. "To se odraža tudi v predstavi," je poudaril. Sicer je po njegovih besedah ta uprizoritev Pepelke zgodba za odrasle, v kateri prevladuje humor iz resničnega življenja: "Aktualne zadeve namreč vklopi v brezčasno zgodbo."

Glasbeni vodja in dirigent Simon Krečič pa je povedal, da je za osnovo vzel italijansko partituro, v katero je posegel s tem, da je opustil par pozavn in tolkal. Po njegovih besedah je bilo to potrebno, saj je zvok današnjih glasbil močnejši kot nekdaj. Želeli so namreč doseči avtentičen orkestralni zvok izpred 200 let.

Kot je izpostavil, je bil velik izziv, "da pridejo Rossinijeve ideje v integralnih verzijah najbolj do izraza". S posebnimi učinki, načinom igranja in ponavljanjem motivov orkester doseže svoj smisel, je še povedal Krečič.

Opera je nastala v koprodukciji z Opera de Rennes, namen sodelovanja pa je doseči umetniški presežek, so še izpostavili ustvarjalci.