Figa, tretji v vrsti uspešnih in nagrajevanih Vojnovićevih romanov, obravnava širok razpon tem, ki ponujajo kompleksen vpogled v zgodovinske in družbene okoliščine življenja več generacij družine, živeče na kulturno in politično prepišnem Balkanu. Leitmotiv in sprožilec zgodbe je izguba: Jadran ob dedkovi smrti in sumu samomora začuti potrebo po temeljitejšem raziskovanju družinske zgodovine, po osmišljanju in prevrednotenju spominov ter lastne benigne sedanjosti, je v besedilu, objavljenem na spletni strani gledališča, zapisala avtorica dramatizacije Simona Hamer.
Predstava je spletno premiero doživela marca. Vojnović je v predstavitvenem videu pred marčevsko premiero med drugim povedal, da je Figa "zgodba, ki jo nekateri berejo zelo politično, kot zgodbo o razpadu države, o prihodu novih časov. O tem, kako različni časi vsak na svoj način vplivajo tudi na naše najintimnejše odnose".
Simona Hamer je skušala v besedilu ujeti pravo ravnotežje med svetom v Jadranovi glavi in med tem, da imajo vsi ostali liki dovolj priložnosti, da zasijejo. Jadrana po njenih besedah v besedilu srečamo v življenjskem krču - glede na leta je v predtaktu neke krize srednjih let, ko začenja dvomiti v svoje spomine, v družinsko anamnezo, v določene vzorce in tudi v podedovane travme. Izpostavila pa je še temo ljubezni, ki lahko bolj kot minevanje časa pomaga zaceliti res velike rane.
Režiser Luka Martin Škof pa je v predstavitvenem videu povedal, da ga je roman vznemiril, ker je glavna oseba predstavnik njegove generacije. "Jadran mi je na nek način pisan na kožo, z lahkoto se poistovetim z njegovimi eksistencialnimi problemi. To so leta, ko je čas, da človek na nek način odraste, da se na nek način vzpostavi. Še prej pa se mora srečati z bistvenimi vprašanji, kdo je, kaj si želi v življenju, kaj bi rad pustil za sabo in kako bi rad v prihodnosti zaživel," je povedal.
Jadrana igra Benjamin Krnetić. Na novinarski konferenci pred premiero je povedal, da se je skupaj z njim kot nekdo pred pragom srednjih let in s priseljenimi predniki spraševal o pomenu družbene identitete, ki pa pri Jadranu postane intimna in se konča z vprašanjem, kako bivati in ostati skupaj z ljubljeno osebo.
Kot sprožilec Jadranove samorefleksije nastopa Anja, ki jo v predstavi upodablja Tina Vrbnjak. Kot je povedala, tudi sama razume Anjo kot nekoga, ki se v zvezi s partnerjem in otrokom začne spraševati o tem, kdo sploh je, in če se je bilo za to izbrano pot vredno toliko žrtvovati.
V predstavi igrajo še Pia Zemljič, Uroš Fürst, Janez Škof, Maja Sever, Boris Mihalj, Saša Mihelčič, Petra Govc, Vojko Zidar, Valter Dragan in Zvezdana Mlakar. Vloge v videoposnetkih pa so odigrali Saša Tabaković, Sabina Kogovšek, Eva Jesenovec in Vid Kozelj.
Režiser Škof se je podpisal tudi kot scenograf, snemalec, oblikovalec zvočne podobe in montažer videoposnetkov, scenograf in avtor videoposnetka je Miha Knific, kostumografinja Urška Recer, oblikovalec svetlobe Metod Novak, za glasbo je poskrbel Ivan Mijačević.