Najnovejše Zupančičevo dramsko delo in uprizoritev satirično obravnavata fiktivno zgodbo o dveh mladih slikarjih, Adolfu Hitlerju in Viktorju Karlsteinu, ki bi se rada vpisala na dunajsko Akademijo za likovno umetnost, a jima podvig ne uspe. Veliko pozneje, leta 1944, sta oba v Berlinu. Hitler je medtem postal firer (Gregor Baković), Karlstein (Bojan Emeršič) pa znanstvenik, ki za potrebe Wehrmachta, oboroženih sil nacistične Nemčije, konstruira novi monstruozni bitji v moški in ženski podobi.

Markus (Saša Tabaković) in Heidi (Barbara Cerar) bosta zmagovito orožje v času, ko nacisti izgubljajo na vseh frontah, hkrati pa sta tudi Viktorjevo umetniško delo. Prvi pogoj za uspešnost tega eksperimenta naj bi bil, da so deli teles, ki sestavljajo novi kreaturi, arijskega porekla, kar pa se izkaže za težavo, saj leta 1944 v Berlinu čistega "arijskega materiala" ni več na pretek, so zapisali v ljubljanski Drami.

Kot je na sredini novinarski konferenci povedal Zupančič, predstava v sebi nosi elemente politične satire, črne komedije, grozljivke in kabareta, pri čemer "so to vse zidarski odri, ki ti pomagajo boljše razumeti, kaj počneš na odru in na koncu odpadejo in se zlijejo v neko novo celoto," je pojasnil.

Po besedah dramaturginje predstave Darja Dominkuš predstava ponuja svojevrstno analizo nacizma, fašizma, državnega nasilja in sovražnega govora. Po njenih besedah odpira tudi vprašanje, kaj se zgodi, ko ta postane povsem normalen.

Scenografinja predstave je Janja Korun, koreografinja Sinja Ožbolt, kostumografinja pa Bjanka Adžić Ursulov.