Človek v morju je gledališki dokumentarec, edinstvena pripoved o lepotah plovbe, o čarih mornarskega življenja, o najbolj pretresljivi in temeljni človeški preizkušnji, o upanju v brezupu ter o čudežu preživetja in rešitve.

Lotos Vincenc Šparovec je pred 29 leti plul na tovorni ladji Bočna, ki je bila na poti iz francoskega pristaniškega mesta Marseille v Kamerun. Kot 21-leti študent je med vzdrževalni deli na ladji padel v Atlantski ocean, približno 40 milj od Sierre Leone. Štiri ure kasneje ga je rešila ista ladja, čeprav je bila verjetnost, da bi ga dejansko našli skorajda nična in je njegova rešitev pravi čudež. Dejstvo, da se je ladja obrnila, ko so po dveh urah pri kosilu opazili, da Lotosa Vincenca Šparovca ni več na ladji, prav tako ni samoumevno.

S predstavo Lotos Vincenc Šparovec prvič javno spregovori o tem dogodku, ki je sicer takrat, ko se je vrnil v Ljubljano, vzbujal pozornost in tudi sprožal različne govorice in interpretacije. Sam vse doslej o tem ni želel govoriti, saj ni želel, da bi bil ta njegov nesrečni dogodek edino, kar bi ga zaznamovalo.

Igralec je na novinarski konferenci dejal, da je Človek v morju pozdrav in oda upanju, ki hkrati s seboj prinaša spraševanje, "ali mora biti človek res tako sam in v brezupnem položaju, da se začne zavedati, kaj je v tem življenju v resnici pomembno. Ko neha delati vtis na druge in neha soditi svet okoli svet sebe, ker mu to prav nič ne pomaga v tisti situaciji".

Hkrati se je vprašal, kaj se zgodi, ko igralec pove tisto, kar se mu je v resnici zgodilo. "Ne vem, če je to še igra. In to potem tudi ni več predstava".

"Ni predstava, je dogodek in izpoved. Največ kar lahko človek od sebe da in je poklon gledališki hiši, v kateri sem zaposlen, pomorstvu in upanju," je še dejal Lotos Vincenc Šparovec.

V dobri uri in 15 minut dolgi predstavi Lotos Vincenc Šparovec o svojem resničnem dogodku iz življenja spregovori odkrito, brez olepševanja in sprenevedanja. Po besedah direktorice in umetniške vodje MGL Barbare Hieng Samobor gre za zgodbo "moškega, samega v praznini".

Glavni ustvarjalni par predstave sta igralec in dramaturginja projekta Ira Ratej. Ta je na novinarski konferenci dejala, da je Človek v upanju projekt, ki je najbolj nenavaden v dosedanjem njenem delu. Kot je še dejala, z igralcem, ko sta začela, nista vedela, kam gresta in "kaj bo, če sploh bo, nastalo".

Osnovni tekst je napisal Lotos Vincenc Šparovec sam. Po oceni dramaturginje gre za literaturo s Hemingwayskimi potezami, neposredno in zelo povedno.

Človek v upanju je eden od treh avtorskih projektov MGL, ki so na pobudo Barbare Hieng Samobor nastali v času pandemije covida-19, ko zaradi protikoronskih ukrepov ni bilo gledaliških predstav.

V predstavi prek filmske oblike sodelujeta tudi dva bivša člana posadke ladje Bočna, poveljnik ladje Jadran Vouk in drugi oficir na ladji, sekondo Peter Ivanež, ki je Lotosa Vincenca Šparovca takrat učil ladijskih večin in ga je tudi našel v morju. Predmete z ladje, ki so v predstavi, a niso z zdaj že razrezane ladje Bočna, je prispevala Splošna plovba.

Pri uresničitvi gledališkega dokumentarca so sodelovali še Iris Kovačič, Peter Bratuša, Maja Cerar, Andrej Koležnik in Sašo Dragaš.