Kot so zapisali v LGL, ima "vsak človek, vsaka žival in vsaka stvar dušo, kar razumejo predvsem nam nerazumljiva, pozabljena, a še vedno živeča ljudstva, ki v rokah držijo niti obstanka kolektivnega nezavednega kulturnega spomina. Od njih lahko izvemo in se ob njih zavemo, da obstajajo tudi drugačni načini komunikacije, kot je jezik". In tako, kot razumejo Samiji čaranje s pomočjo joika, ustvarjalci predstave "čarajo" s pomočjo papirja, luči in igrivih glasbenih kompozicij.

Iz papirnate krajine vznikne življenje v spreminjajočih se oblikah. V igro podob in zvokov se ulovijo vtisi naravnega in prvinskega življenja: atmosfere severnega sija, dinamične scene lova na jelene, zvoki theremina in kompozicije večglasnega petja. Vanjo vstopa tudi moderna civilizacija, ki ta svet ogroža. Tam, kjer se danes razprostirajo mesta, so nekoč namreč drseli v morje ledeniki. Kjer se danes gnetejo trume avtomobilov, so nekdaj na sever bežale črede losov, ki so jim sledili Laponci, so zapisali v LGL.

Gledalec tako postane del pozabljenega sveta, kjer živali, zgodbe in legende nastajajo in izginjajo v zmečkanem papirju. Igralci jih ustvarjajo iz nič, iz igre presenetljivih metamorfoz. Predstava je zaradi svoje večplastnosti in glasbene osnove namenjena vsem gledalcem. Zasnovana je na komunikaciji, primarnosti in iluziji, nastali iz nič.

V predstavi igrajo Miha Arh, Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic ter Filip Šebšajević in Zvezdana Novaković kot gosta. Solce se podpisuje tudi pod glasbo predstave, pri čemer mu je pomagala Zvezdana Novaković. Avtor likovne podobe in scenografije je Brane Solce, dramaturginja Jelena Sitar Cvetko. Za izdelavo lutk, sceno in kostume so poskrbeli Brane Solce, Zoran Srdić, Iztok Bobić, Polona Černe, Sandra Birjukov in Jadranka Pavlović.